Predstavitev
Ker je bila s Pogodbo iz Nice leta 2003 določena možnost ustanovitve specializiranih sodišč na ravni Evropske unije, je Svet EU 2. novembra 2004 ustanovil Sodišče za uslužbence, katerega naloga, ki jo je dotlej opravljalo Splošno sodišče Evropske unije, je bila reševanje sporov med Evropsko unijo in njenimi uslužbenci. Zakonodajalec Unije se je leta 2015 ob upoštevanju povečanega števila sporov in čezmernega trajanja obravnavanja zadev pred Splošnim sodiščem EU odločil, da pristojnosti Sodišča za uslužbence vključi v Splošno sodišče. Sodišče za uslužbence je bilo ukinjeno 1. septembra 2016.
Sodišče za uslužbence je sestavljalo sedem sodnikov, ki jih je imenoval Svet za obdobje šestih let z možnostjo ponovnega imenovanja na podlagi javnega razpisa in po pridobitvi mnenja za to ustanovljenega odbora. Svet je pri imenovanju sodnikov skrbel za geografsko uravnoteženo sestavo Sodišča za uslužbence in kar najširšo možno zastopanost nacionalnih pravnih sistemov. Sodniki Sodišča za uslužbence so med seboj izvolili predsednika za obdobje treh let z možnostjo ponovnega imenovanja. Sodišče za uslužbence je zasedalo v senatih treh sodnikov oziroma, če je bilo to upravičeno zaradi težavnosti ali pomena pravnih vprašanj, na občni seji. Sodniki so imenovali sodnega tajnika za obdobje šestih let.
Sodišče za uslužbence je bilo pristojno za prvostopenjsko odločanje o sporih v zvezi z evropskimi javnimi uslužbenci, kar je pomenilo približno 150 zadev na leto za približno 40.000 zaposlenih v vseh institucijah, organih in agencijah Unije. Spori, ki jih je obravnavalo Sodišče za uslužbence, se niso nanašali samo na vprašanja v zvezi z delovnim razmerjem v pravem pomenu besede (osebni prejemki, poklicna pot, zaposlovanje, disciplinski ukrepi, itd.), temveč tudi na sistem socialne varnosti (bolezen, starost, invalidnost, nesreča pri delu, družinski dodatki, itd.). Pristojno je bilo tudi za odločanje o sporih v zvezi z nekaterim specializiranim osebjem, kot na primer osebje Eurojusta, Europola, Evropske centralne banke, Urada Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) in Evropske službe za zunanje delovanje. Zoper odločbe Sodišča za uslužbence je bilo pri Splošnem sodišču EU v roku dveh mesecev mogoče vložiti pritožbo, omejeno na pravna vprašanja, zoper odločbe, ki jih je v pritožbenem postopku izdalo Splošno sodišče, pa je bila v izjemnih primerih mogoča preveritev pri Sodišču.
Pri Sodišču za uslužbence je bilo v času njegovega delovanja, poleg sodnega tajnika z nemškim državljanstvom, skupaj 14 sodnikov iz 14 različnih držav članic, izdalo pa je 1549 sodb.
