6.8.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 207/1

(1)

Povečanje obsega cestnega prometa v Uniji, povezano z rastjo evropskega gospodarstva in zahtevami državljanov po mobilnosti, je glavni vzrok za čedalje večjo preobremenjenost cestne infrastrukture in povečevanje porabe energije, pa tudi vir okoljskih in družbenih problemov.

(2)

Odziv na te velike izzive ne more biti omejen na tradicionalne ukrepe, med drugim s širitvijo obstoječe cestnoprometne infrastrukture. Glavno vlogo pri iskanju ustreznih rešitev za Unijo bodo imele inovacije.

(3)

Inteligentni prometni sistemi (ITS) so napredne aplikacije, ki so – čeprav ne predstavljajo inteligence kot take – namenjene zagotavljanju inovativnih storitev na področju različnih vrst prevoza in upravljanja prometa, omogočanju boljše obveščenosti različnim uporabnikom ter varnejšo, bolj usklajeno in „pametnejšo“ uporabo prometnih omrežij.

(4)

ITS združujejo telekomunikacije, elektroniko in informacijske tehnologije s prometnim inženirstvom zaradi načrtovanja, projektiranja, obratovanja, vzdrževanja in upravljanja prometnih sistemov. Uporaba informacijskih in komunikacijskih tehnologij v sektorju cestnega prometa in njegovih vmesnikov do drugih vrst prevoza bo v veliki meri prispevala k izboljšanju okoljske uspešnosti, učinkovitosti, vključno z energetsko učinkovitostjo, varnosti in varovanja cestnega prometa, vključno s prevozom nevarnega blaga, javne varnosti ter mobilnosti potnikov in tovora, obenem pa bo zagotovila delovanje notranjega trga ter večjo konkurenčnost in zaposlovanje. ITS aplikacije pa ne bi smele posegati v zadeve v zvezi z državno varnostjo ali ki so potrebne zaradi obrambe.

(5)

Napredek na področju uporabe informacijskih in komunikacijskih tehnologij pri drugih vrstah prevoza bi se zdaj moral odražati v razvoju sektorja cestnega prometa, zlasti glede zagotavljanja višjih ravni povezovanja med cestnim prometom in drugimi vrstami prevoza.

(6)

V nekaterih državah članicah so se nacionalne aplikacije teh tehnologij v sektorju cestnega prometa že začela uvajati. Vendar pa je takšno uvajanje še vedno razdrobljeno in neusklajeno in ne more zagotoviti geografske kontinuitete storitev ITS po vsej Uniji in na njenih zunanjih mejah.

(7)

Zaradi zagotavljanja usklajenega in učinkovitega uvajanja ITS v celotni Uniji bi bilo treba uvesti specifikacije, vključno in kjer potrebno pa tudi standarde za določitev dodatnih podrobnih določb in postopkov. Komisija bi morala pred sprejetjem kakršnih koli specifikacij najprej preučiti njihovo skladnost z določenimi načeli, opredeljenimi v Prilogi II. Prednost bi bilo treba dati na prvi stopnji štirim glavnim področjem razvoja in uvajanja ITS. Znotraj teh štirih področij bi bilo treba vzpostaviti prednostne naloge za razvoj in uporabo specifikacij in standardov. Pri nadaljnjem uvajanju ITS bi bilo treba z vidika tehnološkega napredka in finančnih prizadevanj upoštevati obstoječo infrastrukturo ITS, ki so jo posamezne države članice že uvedle.

(8)

Če je sprejet zakonodajni akt iz drugega pododstavka člena 6(2) te direktive, bi bilo treba ustrezno spremeniti drugi stavek člena 5(1).

(9)

V specifikacijah bi bilo med drugim treba upoštevati in dopolniti že pridobljene izkušnje in rezultate na področju ITS, predvsem v okviru pobude e-varnost, ki jo je Komisija predstavila aprila 2002. Komisija je na podlagi navedene pobude ustanovila forum o e-varnosti za spodbujanje in nadaljnje izvajanje priporočil za podporo razvoju, uvajanju in uporabi sistemov e-varnosti.

(10)

Pravila in postopki, ki jih določa ta direktiva, ne bi smeli vplivati na vozila, ki se upravljajo predvsem zaradi zgodovinskega pomena in so bila prvotno registrirana in/ali homologirana in/ali so se začela uporabljati pred začetkom veljavnosti te direktive in njenih izvedbenih ukrepov.

(11)

ITS bi morali biti zasnovani na medobratovalnih sistemih, ki temeljijo na odprtih in javnih standardih in so brez razlikovanja na voljo vsem ponudnikom aplikacij in storitev ter njihovim uporabnikom.

(12)

Pri uvajanju in uporabi aplikacij in storitev ITS bo potrebna obdelava osebnih podatkov. Tovrstna obdelava bi morala potekati v skladu s pravom Unije, ki so določena zlasti v Direktivi 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (3) ter Direktivi 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (4). Med drugim bi bilo treba načeli omejitve namena in zmanjšanja količine podatkov uporabiti pri aplikacijah ITS.

(13)

Spodbujati bi bilo treba anonimiziranje, saj gre za eno od načel boljšega varstva zasebnosti posameznikov. Kar zadeva vprašanja, povezana z varstvom podatkov in zasebnostjo na področju uvajanja aplikacij in storitev ITS, bi se morala Komisija po potrebi posvetovati tudi z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov ter za mnenje zaprositi Delovno skupino o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ustanovljeno na podlagi člena 29 Direktive 95/46/ES.

(14)

Pri uvajanju in uporabi aplikacij in storitev ITS ter predvsem prometnih in potovalnih informacijskih storitev bosta potrebni obdelava in uporaba cestnih, prometnih in potovalnih podatkov iz dokumentov, ki jih hranijo organi javnega sektorja držav članic. Takšna obdelava in uporaba bi se morali izvajati v skladu z Direktivo 2003/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o ponovni uporabi informacij javnega sektorja (5).

(15)

Specifikacije bi morale v ustreznih primerih vključevati natančne določbe o postopkih ocenjevanja skladnosti ali primernosti za uporabo komponent. Navedene določbe, zlasti kar zadeva module za različne faze postopkov ugotavljanja skladnosti, bi morale temeljiti na Sklepu št. 768/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o skupnem okviru za trženje proizvodov (6). Direktiva 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7) že vzpostavlja okvir za homologacijo motornih vozil in njihovih delov ali povezane opreme ter Direktiva 2002/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta (8) in Direktiva 2003/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta (9) določata homologacijo dvo- in trikolesnih motornih vozil oziroma kmetijskih in gozdarskih traktorjev in njihovih delov ali povezane opreme. Zaradi tega bi s predpisi o ugotavljanju skladnosti opreme in aplikacij, ki spadajo v področje uporabe teh direktiv, podvajali delo. Čeprav se te direktive uporabljajo za v vozilih nameščeno opremo, povezano z ITS, se ne uporabljajo za zunanjo opremo in programsko opremo ITS na cestni infrastrukturi. V takšnih primerih bi v specifikacijah lahko predvideli postopke ugotavljanja skladnosti. Pri takšnih postopkih bi se morali omejiti le na tisto, kar bi bilo potrebno za vsak primer posebej.

(16)

Za aplikacije in storitve ITS, za katere sta potrebna natančna in zajamčena časovna razporeditev in pozicioniranje, bi bilo treba uporabiti satelitsko podprto infrastrukturo ali kakršno koli tehnologijo, ki zagotavlja enakovredno natančnost, kakor so določene v Uredbi Sveta (ES) št. 1/2005 z dne 22. decembra 2004 o zaščiti živali med prevozom in postopki, povezanimi z njim (10) in Uredbi (ES) št. 683/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o nadaljevanju izvajanja evropskih satelitskih navigacijskih programov (EGNOS in Galileo) (11).

(17)

Za realizacijo aplikacij ITS bi bilo treba uporabiti inovativne tehnologije, kot so naprave za radiofrekvenčno identifikacijo (Radio Frequency Identification Devices – RFID) ali EGNOS/Galileo, zlasti za sledenje in izsleditev tovora na njegovi poti in med različnimi vrstami prevoza.

(18)

Glavne zainteresirane strani, kot so ponudniki storitev ITS, združenja uporabnikov ITS, prevozniki in upravljavci objektov, predstavniki proizvodnega sektorja, socialni partnerji, strokovna združenja in lokalni organi, bi morali imeti možnost, da Komisiji svetujejo o komercialnih in tehničnih vidikih uvajanja ITS v Uniji. Komisija bi zato morala ustanoviti svetovalno skupino za ITS ter s tem poskrbeti za tesno sodelovanje z zainteresiranimi stranmi in državami članicami. Ta svetovalna skupina bi morala delati na pregleden način, rezultat pa bi moral biti na voljo odboru, ustanovljenemu s to direktivo.

(19)

Za sprejetje smernic in nezavezujočih ukrepov za spodbujanje sodelovanja držav članic glede prioritetnih področij za ITS in glede smernic za poročanje držav članic ter za delovni program bi bilo treba zagotoviti enotne pogoje izvajanja.

(20)

V skladu s členom 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) se splošna pravila in načela, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije, določijo vnaprej, in sicer z uredbo, sprejeto po rednem zakonodajnem postopku. Dokler navedena nova uredba ne bo sprejeta, se še naprej uporablja Sklep Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (12), razen regulativnega postopka s pregledom, ki se ne uporablja.

(21)

Komisijo bi bilo treba pooblastiti, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme delegirane akte v zvezi s sprejetjem specifikacij. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov.

(22)

Za zagotovitev usklajenega pristopa bi morala Komisija poskrbeti za usklajenost dejavnosti odbora, ustanovljenega s to direktivo, odbora, ustanovljenega z Direktivo 2004/52/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o interoperabilnosti elektronskih cestninskih sistemov v Skupnosti (13), odbora, ustanovljenega z Uredbo Sveta (EGS) št. 3821/85 z dne 20. decembra 1985 o tahografu (nadzorni napravi) v cestnem prometu (14), odbora, ustanovljenega z Direktivo 2007/46/ES in odbora, ustanovljenega z Direktivo 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2007 o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE) (15).

(23)

Ker cilja te direktive, in sicer zagotoviti usklajeno in dosledno uvajanje medobratovalnih inteligentnih prometnih sistemov po celotni Uniji, države članice in/ali zasebni sektor ne morejo zadovoljivo doseči in ker ta cilj zaradi njegovega obsega in učinkov lažje doseže Unija, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje tega cilja.

(24)

V skladu s točko 34 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje se države članice poziva, da za lastne potrebe in v interesu Unije pripravijo tabele, ki naj kar najbolj prikazujejo korelacijo med to direktivo in ukrepi za prenos, ter da te tabele objavijo –

— I.

optimalna uporaba cestnih, prometnih in potovalnih podatkov,

— II.

kontinuiteta upravljanja prometa in tovora v okviru storitev ITS,

— III.

aplikacije ITS na področju varnosti in varovanja cest,

— IV.

povezanost vozila s prometno infrastrukturo.

(a)

opravljanje storitev zagotavljanja večmodalnih potovalnih informacij po vsej EU;

(b)

opravljanje storitev zagotavljanja prometnih informacij v realnem času po vsej EU;

(c)

podatki in postopki za, po možnosti, brezplačno zagotavljanje osnovnih splošnih prometnih informacij uporabnikom v zvezi z varnostjo v cestnem prometu;

(d)

usklajeno zagotavljanje medobratovalne vseevropske storitve eCall;

(e)

zagotavljanje storitev obveščanja glede varnih in varovanih parkirišč za tovornjake in komercialna vozila;

(f)

zagotavljanje storitev rezervacije glede varnih in varovanih parkirišč za tovornjake in komercialna vozila.

1.

„inteligentni prometni sistemi“ ali „ITS“ pomeni sisteme, v katerih se uporabljajo informacijske in komunikacijske tehnologije na področju cestnega prometa, vključno z infrastrukturo, vozili in uporabniki, ter upravljanja omrežja in upravljanja mobilnosti, kot tudi za vmesnike z drugimi vrstami prevoza;

2.

„medobratovalnost“ pomeni zmogljivost sistemov ter osnovnih poslovnih procesov za izmenjavo podatkov ter informacij in znanja;

3.

„aplikacija ITS“ pomeni operativni instrument za uporabo ITS;

4.

„storitev ITS“ pomeni zagotavljanje aplikacije ITS v dobro opredeljenem organizacijskem in delovnem okviru s ciljem prispevati k varnosti uporabnikov, učinkovitosti, udobju in/ali olajšati ali podpreti prevoze in potovanja;

5.

„ponudnik storitve ITS“ pomeni vsakega ponudnika storitve ITS, bodisi javnega bodisi zasebnega;

6.

„uporabnik ITS“ pomeni vsakega uporabnika aplikacij in storitev ITS, vključno s potniki, ranljivimi udeleženci v prometu, uporabniki in upravljavci cestnoprometne infrastrukture, upravljavci voznih parkov in upravljavci služb za nujno pomoč;

7.

„ranljivi udeleženci v prometu“ pomeni udeležence v prometu, ki niso motorizirani, na primer pešce in kolesarje, ter motoriste in invalidne osebe ali osebe z omejeno mobilnostjo in orientacijo;

8.

„nomadska naprava“ pomeni prenosno komunikacijsko ali informacijsko napravo, ki se lahko prinese v vozilo za podporo pri vožnji in/ali prevozu;

9.

„platforma“ pomeni napravo v vozilu ali zunaj njega, ki omogoča uvajanje, izvajanje, uporabo in vključevanje aplikacij in storitev ITS;

10.

„arhitektura“ pomeni zasnovo, ki opredeljuje strukturo, obnašanje in vključitev danega sistema v svoje okolje;

11.

„vmesnik“ pomeni napravo med sistemi, ki zagotavlja medij, prek katerega se lahko sistemi povezujejo in komunicirajo;

12.

„združljivost“ pomeni splošno sposobnost naprave ali sistema, da brez spreminjanja deluje z drugo napravo ali sistemom;

13.

„kontinuiteta storitev“ pomeni sposobnost zagotoviti neprekinjene storitve v prometnih omrežjih po vsej Uniji;

14.

„cestni podatki“ pomeni podatke o značilnostih cestne infrastrukture, vključno z nepremičnimi prometnimi znaki ali njihovimi predpisanimi varnostnimi simboli;

15.

„prometni podatki“ pomeni pretekle podatke in podatke v realnem času o značilnostih cestnega prometa;

16.

„potovalni podatki“ pomeni osnovne podatke, kot so vozni redi javnega prevoza in tarife, ki so potrebni za zagotovitev večmodalnih potovalnih informacij pred in med potovanjem, da se olajšajo načrtovanje potovanja, rezervacije in prilagoditve;

17.

„specifikacija“ pomeni zavezujoč ukrep, ki vsebuje določbe o zahtevah, postopkih ali kakršnih koli drugih relevantnih pravilih;

18.

„standard“ pomeni standard, opredeljen v členu 1(6) Direktive 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov (16).

(a)

funkcionalne določbe, ki opisujejo vloge različnih zainteresiranih strani in pretok informacij med njimi;

(b)

tehnične določbe, ki zagotavljajo tehnična sredstva za izpolnitev funkcionalnih določb;

(c)

organizacijske določbe, ki opisujejo postopkovne obveznosti različnih zainteresiranih strani;

(d)

storitvene določbe, ki opisujejo različne ravni storitev in njihovo vsebino za aplikacije in storitve ITS.