Azerbajdžanščina
| Azerbajdžanščina | |
|---|---|
| Azeri | |
| Azərbaycan dili / Azərbaycanca / Azəri dili / Azəricə آذربایجان دیلی / آذربایجانجا / آذری دیلی / آذریجه | |
| Izgovarjava | ɑzærbɑjdʒɑn dili |
| Materni jezik | Iran, Azerbajdžan, Turčija, Gruzija, Rusija, Afganistan, Irak, Turkmenistan, Sirija[1] |
| Etničnost | Azerbajdžani |
Št. maternih govorcev | 22,7 milijonov (2007)[2] |
| Pisava | latinica (azerbajdžanska abeceda) in prej cirilica v Azerbajdžanu, perzijska pisava v Iranu turška Braillova pisava |
| Uradni status | |
Uradni jezik |  Azerbajdžan (severna azerbajdžanščina) Rusija - Eden izmed uradnih jezikov v Dagestanu. |
| Regulator | Azerbaijan National Academy of Sciences |
| Jezikovne oznake | |
| ISO 639-1 | az |
| ISO 639-2 | aze |
| ISO 639-3 | aze – vključene oznakePosamezne oznake: azj – severna azerbajdžanščina azb – sužna azerbajdžanščina |
| Glottolog | azer1255 North Azeri–Salchuqsout2696 South Azeri–Qashqa'i |
| Linguasphere | del 44-AAB-a |
 Govorci azerbajdžanščine | |
Azerbajdžánščina,[3] azerščina ali azerbajdžanska turščina[4] je jezik iz turške skupine jezikov. Število govorcev azerbajdžanščine je negotovo, ker so razpršeni po številnih državah, bilo pa naj bi med 28 in 35 milijoni, V Azerbajdžanu je statistični urad ugotovil, da ažerbajdžansko govori 9.235.001 državljan. Precej več pa je azerbajdžanskih govorcev v Iranu, po različnih ocenah od 14,5 do 18 milijonov (po podatkih CIA [5]).
Azerbajdžanščina je eden izmed jezikov oguške skupine turških jezikov, ki so dovolj sorodni, da se govorci lahko sporazumevajo. V tej skupini so tudi turščina, gagavščina in turkmenščina, kar vzpostavlja obširno sporazumevalno območje od jugovzhodne Evrope do Srednje Azije.
Azerbajdžanska narodna in jezikovna identiteta se je vzpostavila v zadnjih sto letih. Pred tem so pripadnike poimenovali z različnimi približnimi oznakami: Turki, Tatari, kavkaški Muslimani.
V Azerbajdžanu za pisanje v državnem jeziku sedaj uporabljajo latinico; od leta 1938 do 1991 (in delno še sedaj) so pisali v cirilici, pred tem od leta 1929 do 1938 v latinici z drugačnim naborom znakov. Zgodovinsko so azerbajdžansko pisali izključno v perzijsko-arabski pisavi, kar je še sedaj v navadi v Iranu.
Tabela za prečrkovanje (abecedni vrstni red se pri posamezni varianti pisave razlikuje):
|
|
|
|
Tujke vedno pišejo fonetično, tudi v latinici: namesto "Bush" (angleški priimek) pišejo"Buş", namesto "Schröder" (nemški priimek) pišejo "Şröder".
Sklici
[uredi | uredi kodo]
- ↑ »Azerbaijani, South«. Ethnologue. 19. februar 1999. Pridobljeno 13. julija 2013.
- ↑ Nationalencyklopedin "Världens 100 största språk 2007" The World's 100 Largest Languages in 2007
- ↑ »Azərbaycan Respublikasında dövlət dili haqqında Azərbaycan Respublikasının Qanunu. Normativ hüquqi aktların vahid internet elektron bazası« (v azerbajdžanščini). BBC. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. februarja 2012. Pridobljeno 22. maja 2020.
- ↑ »Türk dili, yoxsa azərbaycan dili?«.
- ↑ »CIA: The World Factbook. CIA. 14 November 2011«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. junija 2018. Pridobljeno 26. junija 2013.
