POROČILO o pravicah intelektualne lastnine pri razvoju tehnologije umetne inteligence

OBRAZLOŽITEV

Umetna inteligenca je eno od področij znanstvenih raziskav, ki se je začelo razvijati sredi 20. stoletja. Njen ambiciozen cilj je razumeti, kako deluje človeški kognitivni sistem, da bi ga reproducirali in tako ustvarili primerljive procese odločanja. V zadnjih letih je sočasen razvoj velike računalniške zmogljivosti, povečanje naborov podatkov in visokozmogljivih algoritmov omogočil začetek nove dobe umetne inteligence.

Ta nova dinamika spodbuja razvoj in uvajanje umetne inteligence v številnih sektorjih. Omogoča na primer avtomatizirano analizo kliničnih vzorcev ali celo prilagajanje semaforjev glede na cestni promet brez človekovega posredovanja. Ta tehnologija ima torej zelo velik potencial za inovacije, Evropska unija pa mora oblikovati delujoč pravni okvir za razvoj evropske umetne inteligence in javno politiko, primerno za soočanje z izzivi, zlasti na področjih usposabljanja Evropejcev in finančne podpore za uporabne in temeljne raziskave. Ta okvir mora nujno vključevati razmislek o pravicah intelektualne lastnine, da bi spodbudili ter zaščitili inovacije in stvaritve na tem področju.

Čeprav je umetno inteligenco težko opredeliti, je pravna varnost pomembna za spodbujanje nujnih naložb v Uniji na tem področju, zato bo potrebna normativna prožnost, ki bo upoštevala večplastno realnost umetne inteligence in prihodnji razvoj (pa tudi tehnološki napredek).

Najprej je treba oceniti patentno pravo glede na razvoj umetne inteligence. S patentom se zaščitijo tehnični izumi, tj. izdelki, ki ponujajo novo tehnično rešitev danega tehničnega problema. Če torej algoritmov, matematičnih metod in računalniških programov kot takšnih ni mogoče patentirati, jih je mogoče vključiti v tehnični izum, ki ga je mogoče patentirati. Za uvajanje evropske umetne inteligence je ključno, da so gospodarski subjekti, zlasti evropska zagonska podjetja, seznanjeni s to možnostjo.

Število patentnih prijav, ki jih je registriral Evropski patentni urad, za izume, ki so neposredno povezani z delovanjem umetne inteligence („core AI“ oziroma osnovne tehnologije umetne inteligence), se je v zadnjem desetletju več kot potrojilo: s 396 v letu 2010 na 1264 v letu 2017. Vendar je treba opozoriti, da je v nekaterih tretjih državah njihovo število veliko večje in da je mednarodna konkurenca na tem strateškem področju velika.

Poleg tega institucije umetno inteligenco uporabljajo za lažje raziskovanje najnovejših tehnoloških dosežkov. Pri tem se zdi pomembno opozoriti, da tehnologija sicer ponuja koristno pomoč, a pri dodeljevanju pravic ne bi smela nadomestiti analize, ki jo opravi človek. V zvezi s patenti je treba tudi opozoriti, da lahko zapletenost obrazložitev nekaterih tehnologij umetne inteligence oteži preverjanje skladnosti teh izumov z obstoječimi predpisi.

Vse večja avtonomizacija nekaterih postopkov odločanja lahko tudi vodi do tehničnih ali umetniških stvaritev. Ocenjevanje sklopa pravic intelektualne lastnine glede na ta razvoj mora biti prednostna naloga tega področja prava Unije, ki z nagrajevanjem ustvarjalcev prispeva k ustvarjanju okolja, ugodnega za razcvet ustvarjalnosti in inovacij. Človekovo posredovanje je še vedno ključno pri programiranju naprav, ki uporabljajo umetno inteligenco, izbiri vhodnih podatkov in prilagajanju dobljenih rezultatov. Možnost „močne“, tj. samozavedne umetne inteligence se zdi resnično zelo perspektivna.

Kar zadeva avtorske pravice, je lahko pogoj izvirnosti, ki v delo vtisne avtorjevo osebnost, ovira pri zaščiti stvaritev, ki so proizvod umetne inteligence. Vendar se ta pogoj razvija v smeri objektivne zasnove, ki bo označevala relativno novost, to pa bo omogočilo razlikovanje zaščitenih del od že ustvarjenih del. Skupni cilj stvaritev umetne inteligence in „tradicionalnih“ stvaritev je povečanje obsega kulturne dediščine, čeprav stvaritev nastane z drugim postopkom. Čeprav je primerov umetniških stvaritev, nastalih z umetno inteligenco, vedno več (na primer slika „The Next Rembrandt“[12], ki je bila ustvarjena na podlagi digitalizacije za obdelavo 346 slikarjevih del z umetno inteligenco), je treba priznati, da je stvaritev umetne inteligence bolj delo v smislu ustvarjalnega rezultata kot ustvarjalnega procesa. Opozoriti je tudi treba, da lahko zaradi pomanjkanja zaščite stvaritev umetne inteligence izvajalci teh stvaritev ostanejo brez pravic, saj varstvo v okviru ureditve sorodnih pravic vključuje obstoj avtorskih pravic za te stvaritve.

Zato se predlaga, da se oceni smiselnost dodelitve avtorskih pravic za takšno „ustvarjalno delo“ fizični osebi, ki ga zakonito objavi, v kolikor oblikovalec ali oblikovalci osnovnih tehnologij tej uporabi ne nasprotujejo. Ta utemeljitev temelji na istem pristopu kot evropska ureditev varstva podatkov o delih. Slednji se lahko uporabijo kot učni podatki za tehnologije umetne inteligence, s katerimi se ustvarijo sekundarne stvaritve, tudi za komercialne namene, če imetniki pravic take uporabe niso izrecno izključili.

Nazadnje, ob upoštevanju bistvene vloge podatkov in njihove izbire pri razvoju tehnologij umetne inteligence se pojavljajo različna vprašanja glede dostopnosti teh podatkov, zlasti odvisnost od njih, omejeni dostop, prevladujoči položaj nekaterih podjetij in na splošno nezadostno kroženje podatkov. Zato si bo treba prizadevati za izmenjavo podatkov, ustvarjenih v Evropski uniji, da bi spodbudili inovacije na področju umetne inteligence. Kratkoročno lahko ta prizadevanja vključujejo prenos direktive o odprtih podatkih v nacionalne zakonodaje in spodbujanje uporabe licenčnih pogodb za olajšanje izmenjave industrijskih podatkov. Srednjeročno bo odločilen prihodnji predlog Komisije o splošnem zakonodajnem okviru za upravljanje skupnih evropskih podatkovnih prostorov, zlasti za dostop do baz občutljivih podatkov, kot na primer v zdravstvu.

MNENJE ODBORA ZA NOTRANJI TRG IN VARSTVO POTROŠNIKOV (9.7.2020)

za Odbor za pravne zadeve

o pravicah intelektualne lastnine pri razvoju tehnologije umetne inteligence

(2020/2015(INI))

Pripravljavec mnenja: Adam Bielan

POBUDE

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov poziva Odbor za pravne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. opozarja na potencial umetne inteligence pri zagotavljanju inovativnih storitev podjetjem, potrošnikom in javnemu sektorju; poudarja, da lahko imajo tehnologije umetne inteligence ključno vlogo pri digitalizaciji gospodarstva v številnih sektorjih, kot so industrija, zdravstveno varstvo, gradbeništvo in promet, na podlagi česar lahko nastanejo novi poslovni modeli; poudarja, da mora Unija dejavno podpirati razvoj na tem področju, da bi pospešila enotni digitalni trg; poudarja, da bosta razvoj in uporaba umetne inteligence na notranjem trgu uspešna, če bo obstajal zanesljiv, uravnotežen in učinkovit sistem pravic intelektualne lastnine; ugotavlja, da je treba razlikovati med aplikacijami ali algoritmi umetne inteligence ter tehnologijo in proizvodi, podatkovnimi bazami in posameznimi podatki, pridobljenimi z umetno inteligenco, saj bo zanje treba oblikovati različne kategorije pravic;

2. meni, da prelomne tehnologije, kot je umetna inteligenca, malim in velikim podjetjem ponujajo priložnost za razvoj vodilnih proizvodov na trgu; meni, da bi morali biti vsa podjetja ter vsi lastniki teh proizvodov upravičeni do enako učinkovite zaščite pravic intelektualne lastnine; meni, da bi to lahko spodbudilo nastanek evropskih malih in srednjih podjetij, Uniji pa zagotovilo pomembno konkurenčno prednost; poziva k preučitvi učinka nepoštene prakse patentnih trolov in strateških sporov v zvezi s pravicami intelektualne lastnine, ki bi lahko umetno ovirali vstop in zaščito tržnih akterjev; poudarja pomen tehnologij umetne inteligence pri omogočanju preglednejšega, učinkovitejšega in zanesljivejšega upravljanja tistih vidikov transakcij, ki so povezani z intelektualno lastnino;

3. poudarja, kako pomembni so ukrepi in informacijski kanali, ki malim in srednjim ter zagonskim podjetjem pomagajo učinkovito uveljavljati pravice intelektualne lastnine v tehnologijah umetne inteligence; poziva Komisijo in države članice, naj prek programa za enotni trg in vozlišč digitalnih inovacij podpirajo zagonska ter mala in srednja podjetja pri zaščiti izdelkov ter jim tako omogočijo, da v celoti uresničijo potencial, ki ga imajo za rast in delovna mesta v Evropi; poudarja, kako pomembno je, da Komisija in države članice pravice intelektualne lastnine na področju razvoja umetne inteligence usklajujejo z drugimi pomembnimi svetovnimi akterji, da se po vsem svetu vzpostavi skladen pristop k umetni inteligenci, ki bo koristil tudi malim in srednjim ter zagonskim podjetjem;

4. poudarja pomen varstva pravic intelektualne lastnine, vključno s poslovnimi skrivnostmi, v vseh regulativnih okvirih za umetno inteligenco, zlasti kar zadeva podrobne zahteve za ozek sklop aplikacij, ki so opredeljene kot „zelo tvegane“, hkrati pa priznava, da jih je treba uskladiti z uporabo drugih ciljev javne politike, vključno s spoštovanjem temeljnih pravic ali svoboščin; meni, da je za razvoj zaupanja vredne in v človeka usmerjene umetne inteligence potrebno dejansko izvajanje zakonodaje na področju žvižgačev;

5. poudarja, da je poleg varstva pravic intelektualne lastnine tudi potrošnikom v interesu pravna varnost glede dovoljenih vrst uporabe zaščitenih del, zlasti ko gre za proizvode s kompleksnimi algoritmi; poziva Komisijo, naj predlaga ukrepe za sledljivost podatkov, pri tem pa naj bo pozorna na zakonitost pridobivanja podatkov ter varstvo pravic potrošnikov in temeljnih pravic;

6. meni, da je treba razviti nove metode za izziv ocenjevanja aplikacij umetne inteligence in so potrebne ustrezne upravne zmogljivosti organov za tržni nadzor; opominja, da se lahko prilagodljivi sistemi učenja po vsakem vnosu ponovno prilagodijo, zaradi česar so nekatera predhodna razkritja sama po sebi neučinkovita;

7. meni, da bi bilo treba za aplikacije umetne inteligence, ki so certificirane, dokazati, da so pregledne, kolikor je mogoče, razložljive in izpolnjujejo etične standarde; ugotavlja, da tega cilja, če je sploh dosegljiv, ni mogoče doseči zgolj z enostavnim razkritjem algoritma ali kode; opozarja, da so v tem procesu pomembni tudi sklopi podatkov;

8. poziva Komisijo, naj razmisli, kako bi lahko modularno ali z uporabo orodij za preverjanje ocenila proizvode, tako da bi jih lahko ustrezno testirali, hkrati pa poskrbeli za zaupnost, ki je potrebna za varovanje poslovnih skrivnosti imetnikov pravic intelektualne lastnine.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

MNENJE ODBORA ZA PROMET IN TURIZEM (14.7.2020)

za Odbor za pravne zadeve

o pravicah intelektualne lastnine pri razvoju tehnologije umetne inteligence

(2020/2015(INI))

Pripravljavec mnenja: Andor Deli

POBUDE

Odbor za promet in turizem poziva Odbor za pravne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

Uvod

1. pozdravlja ambicije na področju umetne inteligence in podatkov, ki jih je Komisija potrdila v svojih sporočilih z dne 19. februarja 2020, beli knjigi z naslovom Umetna inteligenca – evropski pristop k odličnosti in zaupanju ter evropski podatkovni strategiji; vendar ugotavlja, da je treba v zvezi z razvojem umetne inteligence in sorodnih tehnologij vprašanje zaščite pravic intelektualne lastnine obravnavati resneje;

2. poudarja, da morata razvoj in uporaba umetne inteligence in sorodnih tehnologij obravnavati tehnična, socialna, ekonomska, etična in pravna vprašanja in medpanožne posledice na različnih področjih politike, vključno s pravicami intelektualne lastnine, ter zagotoviti odgovore in oblikovati politike na evropski ravni;

3. poudarja, da bo razvoj umetne inteligence in sorodnih tehnologij v prometnem sektorju prinesel inovacije, raziskave, mobilizacijo naložb in znatne gospodarske, družbene, okoljske, javne in varnostne koristi, zaradi česar bo sektor postal privlačnejši za nove generacije, ter ustvaril nove zaposlitvene priložnosti in bolj trajnostne poslovne modele, vendar ne bi smel povzročiti poškodb ali škode za ljudi ali družbo;

4. je seznanjen s svetovno konkurenco med podjetji in gospodarskimi regijami pri razvoju rešitev umetne inteligence v prometnem sektorju; poudarja, da je treba okrepiti mednarodno konkurenčnost evropskih podjetij v prometnem sektorju z uveljavitvijo EU kot okolja, ki je naklonjeno razvoju in uporabi rešitev umetne inteligence; poleg tega poudarja, da bi bilo treba umetno inteligenco uporabljati tudi pri vseh načinih prevoza, v mestih in na podeželju, in da je zato potreben celovit, tehnološko nevtralen in prožen pristop, da bi ustrezno obravnavali vse izzive v prometnem sektorju in sektorju mobilnosti;

5. zatrjuje, da bo opredelitev ustreznega pravnega okvira na ravni EU za pravice intelektualne lastnine za inovacije na področju umetne inteligence in povezljivosti ter za dostop do podatkov in njihovo varnost ključna za razvoj ter nemoteno, varno in obsežno širitev umetne inteligence in sorodnih tehnologij v ekosistemih prometa in turizma;

6. meni, da se bodo strategije za zaščito intelektualne lastnine nenehno razvijale, ko se bo razvijala umetna inteligenca, in se bo treba ukvarjati z vprašanji, kot so prilagajanje na to spreminjajoče se okolje s prožno zaščito avtorskih pravic, patentov, blagovnih znamk in oblikovanja ali celo pravili o poslovnih skrivnostih, in preučiti, katera pot bo inovatorjem omogočila najširše in najzanesljivejše oblike zaščite intelektualne lastnine, ki bodo združevale pravno varnost in spodbujale nove naložbe v zasebna podjetja, univerze, mala in srednja podjetja ter grozde, ki uporabljajo javno-zasebno sodelovanje za podporo raziskavam in razvoju;

7. poziva Komisijo, naj v vsej zakonodaji o umetni inteligenci upošteva sedem ključnih zahtev iz smernic strokovne skupine na visoki ravni, ki jih je Komisija pozdravila v svojem sporočilu z dne 8. aprila 2019[13], in jih ustrezno izvaja;

8. je seznanjen z vse večjo potrebo po umetni inteligenci in sorodnih tehnologijah v tehnologijah za prepoznavanje na daljavo ali biometrično prepoznavanje, kot so aplikacije za sledenje v prometnem in turističnem sektorju, kot novem načinu obvladovanja širjenja pandemije COVID-19 in morebitnih prihodnjih zdravstvenih in kriz javnega zdravja, ob upoštevanju potrebe po varstvu temeljnih pravic, zasebnosti in osebnih podatkov;

Pravice intelektualne lastnine in inovacije na področju umetne inteligence

9. ugotavlja, da sedanji razdrobljeni pravni okvir pravic intelektualne lastnine in pravna negotovost vplivata na razvoj umetne inteligence in sorodnih tehnologij v prometu; zato poziva Komisijo, naj oceni ustreznost svoje ureditve intelektualne lastnine za razvoj tehnologij umetne inteligence in po temeljiti analizi in pregledu veljavne zakonodaje predloži zakonodajne predloge, ki se ji bodo zdeli potrebni, da bi zagotovili zaupanje, pravno varnost in preglednost ter preprečili nadaljnjo razdrobljenost, s tem pa spodbudili naložbe v te tehnologije;

10. ugotavlja, da umetna inteligenca sicer omogoča obdelovanje velikih količin podatkov, ki so povezani s pravicami intelektualne lastnine, ne more pa nadomestiti človeškega preverjanja pri dodeljevanju pravic intelektualne lastnine in ugotavljanja odgovornosti v primeru njihove kršitve;

11. ugotavlja, da je treba pri uporabi podatkov s strani umetne inteligence to uporabo podatkov, zaščitenih z avtorskimi pravicami, ocenjevati z upoštevanjem izjem, ki v skladu z direktivo o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu veljajo za besedilno in podatkovno rudarjenje, in glede na vse oblike uporabe, zajete z omejitvami zaščite pravic intelektualne lastnine in njenimi izjemami;

12. poziva Komisijo, naj oceni možnost in ustreznost pridobivanja patentov s strani družb, tudi MSP, za programsko opremo ali algoritme, da bi zagotovili varovanje inovacij in preglednost, ki je potrebna za zaupanja vredno umetno inteligenco, pa tudi razpoložljivost algoritmov, ki se uporabljajo za javne namene; poudarja, da je treba ohraniti enake konkurenčne pogoje med temi podjetji, pa tudi pomembnost ohranjanja doslednosti s konkurenčnim pravom;

13. se popolnoma zaveda, da bo treba napredek na področju umetne inteligence povezati z javnimi naložbami v infrastrukturo, usposabljanjem na področju digitalnih spretnosti, pa tudi bistveno izboljšati povezljivost in interoperabilnost, da bi lahko ta napredek v celoti izkoristili; zato poudarja pomembnost varnih in trajnostnih omrežij 5G za uvedbo tehnologij umetne inteligence v celoti in, kar je še pomembneje, nujnega dela v zvezi z ravnjo infrastrukture in njene varnosti po vsej Uniji; je seznanjen z intenzivno dejavnostjo patentiranja na področju umetne inteligence v prometnem sektorju; je zaskrbljen, da bi to lahko privedlo do množičnih sporov, ki bi lahko škodili celotni panogi, pa tudi prometni varnosti, če ne bo nemudoma sprejeta zakonodaja na evropski ravni glede razvoja tehnologij, povezanih z umetno inteligenco;

14. poudarja, da imajo standardni patenti ključno vlogo pri razvoju in razširjanju nove umetne inteligence in sorodnih tehnologij ter zagotavljanju interoperabilnosti; poziva Komisijo, naj spodbuja oblikovanje medpanožnih standardov in formalno standardizacijo; v zvezi s tem opozarja na sporočilo Komisije z dne 29. novembra 2017 o licenciranju standardnih patentov in ključna načela, ki so bila določena v tem sporočilu za preglednost v zvezi s standardnimi patenti, in sicer pošteno, razumno in nediskriminatorno (FRAND) licenciranje in uveljavljanje pravic; posebej opozarja na standardne patente, ki lahko izboljšajo dostopnost, cestno varnost in varnost za uporabnike prevozov;

Pravice intelektualne lastnine in podatki

15. pozdravlja pripravljenost Komisije, da zagotovi zbiranje in uporabo podatkov popolnoma v skladu s splošno uredbo EU o varstvu podatkov in drugimi strogimi predpisi o varstvu podatkov; poudarja, da je treba še naprej varovati podatke evropskih državljanov, vendar meni, da je potrebno ustrezno ravnotežje med varstvom podatkov in pravili glede intelektualne lastnine, da bi inovatorjem na področju umetne inteligence omogočili potrebno prilagodljivost;

16. pozdravlja namero Komisije, da vzpostavi enoten evropski podatkovni prostor z naložbami v standarde, orodja in infrastrukturo; podpira zlasti vzpostavitev skupnega evropskega podatkovnega prostora za mobilnost, ob upoštevanju veljavnega evropskega zakonodajnega okvira o varstvu podatkov;

17. poziva Komisijo, naj ustrezno in nujno obravnava vprašanje varstva podatkov in intelektualne lastnine s pravično in ustrezno prilagodljivostjo in v skladu z načeli tehnološke neodvisnosti ter zakonodajne predloge v zvezi s tem, tudi z razvojem pobud za izmenjavo najboljše prakse in vlaganje v raziskave na tem področju;

18. pozdravlja prihodnjo vzpostavitev spodbudnega in prožnega zakonodajnega okvira za upravljanje skupnih evropskih podatkovnih prostorov ter pripravljenost Komisije, da bo podprla izmenjavo podatkov med podjetji in državnimi upravami ter med podjetji samimi ter da bo omejila obvezen dostop do podatkov pod pogoji FRAND na primere, ko to narekujejo posebne okoliščine; poudarja pomembnost dostopa do podatkov, ki jih ustvarijo vozila, za vse deležnike na področju mobilnosti za spodbujanje razvoja inovativnih storitev, ki temeljijo na podatkih;

19. poziva Komisijo, naj posebno pozornost nameni dostopu MSP in grozdov do podatkov, ki bi lahko okrepili njihovo dejavnost, pa tudi tehnoloških centrov in univerz, da bi spodbudili njihove raziskovalne programe;

20. podpira pripravljenost Komisije, da pozove ključne akterje iz proizvodnega sektorja – proizvajalce v prometu, inovatorje na področju umetne inteligence in povezljivosti, ponudnike storitev iz turističnega sektorja in druge akterje v avtomobilski vrednostni verigi –, naj se dogovorijo o pogojih, pod katerimi bodo pripravljeni deliti svoje podatke.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

MNENJE ODBORA ZA KULTURO IN IZOBRAŽEVANJE (3.9.2020)

za Odbor za pravne zadeve

o pravicah intelektualne lastnine pri razvoju tehnologije umetne inteligence

(2020/2015(INI))

Pripravljavka mnenja: Sabine Verheyen

POBUDE

Odbor za kulturo in izobraževanje poziva Odbor za pravne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. poudarja, da bi morala umetna inteligenca in, širše gledano, z njo povezana tehnologija biti v službi človeštva in bi si morali njeno korist deliti na široko in brez diskriminacije; poudarja, da je umetna inteligenca spreminjajoč se nabor tehnologij, ki se razvijajo z veliko hitrostjo, ker pa stalno pridobiva nove zmožnosti za opravljanje več in več nalog, ki so jih običajno opravljali ljudje, je možno, da bo dolgoročno na nekaterih področjih celo presegla intelektualno zmožnost ljudi; zato meni, da je treba vzpostaviti ustrezna varovala, med drugim po potrebi tudi sisteme oblikovanja s človeškim nadzorom (človek v zanki) in postopke preverjanja preglednosti in pravilnosti odločitev, sprejetih z umetno inteligenco; priznava, da ustvarjalci v kulturnem in ustvarjalnem sektorju pri svojih umetniških dejavnostih že zdaj precej uporabljajo tehnologije umetne inteligence;

2. poudarja, da bi morala imeti Unija pomembno vlogo pri določitvi osnovnih načel za razvoj, uvajanje, programiranje in uporabo umetne inteligence, zlasti prek svojih pravil in kodeksov ravnanja, ne da bi pri tem ovirala napredek ali konkurenco; opozarja, da Direktiva (EU) 2019/790 opredeljuje pravni okvir za uporabo avtorsko zaščitenih del v postopkih besedilnega in podatkovnega rudarjenja, ki so ključnega pomena za vse postopke, povezane z umetno inteligenco; zato poudarja zahtevo, da je treba do vsakega uporabljenega dela dostopati zakonito, pa tudi pravico imetnikov pravic, da preventivno onemogočijo uporabo svojih del v postopku, povezanem z umetno inteligenco, za katero niso dali dovoljenja; poudarja tudi potrebo po etičnem okviru in strategiji za digitalne podatke, ki bi ju po potrebi spremljala zakonodaja, v kateri bi bile zapisane temeljne pravice in vrednote Unije;

3. poudarja pomen uporabe umetne inteligence v šolah in univerzah, kar jim bo omogočilo uvedbo novih, učinkovitejših učnih metod, ki bodo izboljšale uspešnost učencev in študentov; poudarja, da je pomembno spodbujati učne načrte za umetno inteligenco, ki bi učencem in študentom pomagali pridobiti strokovno znanje in izkušnje, potrebne za delovna mesta v prihodnosti; poudarja, da bi morala biti tehnologija umetne inteligence na voljo vsem za izobraževalne in raziskovalne namene;

4. poudarja, da je odprt in enakopraven dostop do umetne inteligence po vsej Uniji in v državah članicah izjemno pomemben; poudarja, da bi morala biti podpora Unije za inovacije in raziskave na področju umetne inteligence široko dostopna po vsej Uniji; poudarja, da bi bilo treba posebej podpreti razvijalce umetne inteligence in upravičence iz prikrajšanih skupin in invalidov;

5. meni, da bi morali biti smernice in svetovanje na področju varstva pravic intelektualne lastnine za razvijalce in uporabnike umetne inteligence splošno dostopni;

6. opozarja, da se umetna inteligenca ne uporablja le za dejavnosti, ki so jih nekoč opravljali zgolj ljudje, ampak lahko z učenjem na podlagi izkušenj ali z okrepljenim učenjem pridobiva in razvija samostojne in kognitivne lastnosti; poudarja koncept odgovornosti v primeru sistemov IT, ki se lahko učijo z okrepljenim učenjem; poudarja, da lahko naučeni sistemi umetne inteligence z minimalnim človeškim vložkom ustvarjajo in oblikujejo tudi kulturna in kreativna dela; poleg tega ugotavlja, da se lahko sistemi umetne inteligence razvijajo na nepredvidljiv način z ustvarjanjem izvirnih del, ki niso znana niti prvotnim programerjem, kar bi bilo treba upoštevati tudi pri oblikovanju okvira za varstvo pravic izkoriščanja teh del; kljub temu opozarja, da bi morala umetna inteligenca pomagati ustvarjalnemu človeškemu duhu, ne bi ga pa smela nadomestiti;

7. ugotavlja, da sistemi umetne inteligence temeljijo na programski opremi, njihovo inteligentno vedenje pa na analizi okolja; poudarja, da ta analiza temelji na statističnih modelih, katerih neizogiben del so tudi napake, zato se včasih predhodna pristranskost, napake in predpostavke ponovijo, še povečajo in podaljšajo; ugotavlja, da je treba zagotoviti sisteme in metode, ki bodo omogočali preverjanje algoritmov in njihovo razložljivost ter rešitev težav;

8. meni, da bi bilo treba pravice intelektualne lastnine za razvoj tehnologij umetne inteligence razlikovati od pravic intelektualne lastnine za vsebino, ki jo ustvari umetna inteligenca; poudarja, da je treba odpraviti nepotrebne pravne ovire za razvoj umetne inteligence, da bi omogočili izkoriščanje potenciala tovrstnih tehnologij v kulturi in izobraževanju;

9. poudarja, da je treba v zvezi s kulturnimi in ustvarjalnimi deli, ki so proizvod umetne inteligence, obravnavati vprašanje avtorske pravice; poudarja, da mora biti ustvarjanje, pri katerem so avtorji in producenti del ljudje, osnova sistema pravic intelektualne lastnine; poleg tega ugotavlja, da je osrednjega pomena vprašanje, v kolikšni meri je mogoče delo, ustvarjeno z umetno inteligenci, pripisati človeku kot avtorju; opozarja, da je treba oceniti, ali obstaja t. i. „prvotna stvaritev“, ki ne zahteva človekovega posredovanja; meni, da je treba temeljito preučiti, ali je samodejni prenos avtorske pravice do del, ki so proizvod umetne inteligence, na lastnika avtorske pravice do njene programske opreme, algoritma ali programa, najprimernejša rešitev, saj mora biti za veljavno avtorstvo novega ustvarjalnega dela prisotna človeška intervencija; pozdravlja poziv Komisije k izvedbi študije o avtorskih pravicah in novih tehnologijah;

10. je zaskrbljen zaradi morebitne vrzeli med pravicami intelektualne lastnine in razvojem umetne inteligence, kar bi lahko povzročilo, da bi kulturni in ustvarjalni sektor ogrozila avtorsko zaščitena dela, ki so proizvod umetne inteligence; je zaskrbljen zaradi morebitnih kršitev pravic intelektualne lastnine in poudarja, da je treba spremljati morebitne tržne nepopolnosti ali škodo, ki se pojavi; poziva Komisijo, naj podpre horizontalni, na dokazih temelječ in tehnološko nevtralen pristop k skupnim enotnim določbam o avtorskih pravicah, ki se uporabljajo za dela, ki jih v Uniji ustvari umetna inteligenca, kar bi povečalo njihov porast in privabilo tudi naložbe zasebnega sektorja v tehnološki in gospodarski razvoj sektorja umetne inteligence in robotike;

11. opozarja na razvoj zmogljivosti umetne inteligence pri razširjanju napačnih informacij in ustvarjanju dezinformacij; je zaskrbljen, da bi to lahko privedlo do številnih kršitev zakonodaje o intelektualni lastnini, poleg tega pa je zelo zaskrbljen zaradi možnosti, da se množično manipuliranje državljanov uporabi za destabilizacijo demokracije; v zvezi s tem poziva k povečanju medijske in informacijske pismenosti, ob upoštevanju neizbežnega vidika, ki je digitalna preobrazba; poziva, naj razvoj računalniških programov za preverjanje dejstev in informacij postane prednostna naloga;

12. poudarja, da so podatki osrednji element razvoja in učenja vsakega sistema umetne inteligence; poudarja, da to vključuje strukturirane podatke, kot so zbirke podatkov, avtorsko zaščitena dela in druge stvaritve, ki uživajo zaščito intelektualne lastnine, ki jih navadno ni mogoče šteti za podatke; zato poudarja, da je treba obravnavati tudi načine uporabe, ki so pomembni za intelektualno lastnino, v zvezi z delovanjem tehnologij umetne inteligence;

13. poudarja, da je najučinkovitejši način za zmanjšanje pristranskosti v sistemih umetne inteligence ta, da zagotovimo, da je na voljo čim več podatkov za njihovo učenje, za kar je treba omejiti vse nepotrebne ovire za besedilno in podatkovno rudarjenje in poenostaviti čezmejne načine uporabe;

14. poudarja, da v primerih, kjer se umetna inteligenca uporablja le kot orodje za pomoč avtorju med ustvarjanjem, se sedanji okvir avtorskih pravic še naprej uporablja za ustvarjena dela, udeleženost umetne inteligence pa se ne upošteva;

15. priporoča uvedbo posebnih varnostnih značilnosti in pravil, da bi zaščitili pravico do zasebnosti, vezane na tehnologije umetne inteligence; poudarja, da bi moralo biti preverjanje spoštovanja zasebnosti pri tehnologijah umetne inteligence obvezno;

16. nadalje ugotavlja, da je reforma avtorskih pravic v Uniji uvedla izjemo pri besedilnem in podatkovnem rudarjenju, v skladu s katero se lahko podatki za znanstvene raziskave uporabljajo brezplačno, z novo izjemo pa bo dovoljeno tudi besedilno in podatkovno rudarjenje v druge namen, če bodo izpolnjene še nekatere druge zahteve;

17. poudarja, da je lahko umetna inteligenca tudi učinkovito orodje za odkrivanje in prijavljanje prisotnosti vsebin, zaščitenih z avtorsko pravico, na spletu; poudarja tudi, da je treba obravnavati vprašanje odgovornosti za kršitve avtorske pravice in druge kršitve intelektualne lastnine, ki jih povzročijo sistemi umetne inteligence, ter vprašanje lastništva podatkov; vendar poudarja, da je treba jasno razlikovati med avtonomnimi kršitvami in kopiranjem del tretjih strani, ki jih je operater programske opreme umetne inteligence olajšal oziroma jih ni preprečil; poudarja, da je sledljivost nujni pogoj za ugotavljanje odgovornosti, saj je tako temelj za uporabo pravnih mehanizmov kot tudi za ugotavljanje in odpravljanje nepravilnosti;

18. poudarja, da mora biti uporaba algoritmov pri storitvah pretakanja videov pregledna in odgovorna, da bi bolje zagotavljali dostop do različnih oblik kulturnih in ustvarjalnih vsebin v različnih jezikih in pravičen dostop do evropskih del;

19. opozarja, da ima EU etično dolžnost, da podpira razvoj po vsem svetu s poenostavljanjem čezmejnega sodelovanja na področju umetne inteligence, tudi prek omejitev in izjem za čezmejne raziskave ter besedilno in podatkovno rudarjenje, in zato poziva k hitrejšemu mednarodnemu delovanju v Svetovni organizaciji za intelektualno lastnino, da bi to dosegli;

20. priznava, da ima Evropska unija zaradi tehnološke naprednosti nekaterih držav temeljno obveznost, da spodbuja širjenje koristi uporabe umetne inteligence, za to pa uporablja številna orodja, tudi naložbe v raziskave v vseh državah članicah;

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani