Kako EU izboljšuje pogoje dela in pravice delavcev?
Delovni čas, starševski dopust, varnost pri delu... Preverite, kako EU s politikami, programi in usmeritvami izboljšuje pogoje dela in pravice delavcev.
EU je oblikovala skupek pravil na področju dela, ki zagotavljajo visoko socialno zaščito. Vključujejo minimalne zahteve o plačah in pogojih dela, kot so na primer jasno določen delovni čas, pravica do informacij o pogojih dela ali pa jasne smernice za napotitev delavcev. Ta pravila so postala temelj socialne Evrope.
Delovni pogoji
Delovni čas
EU je vzpostavila skupne standarde glede delovnega časa, ki so v veljavi v vseh državah članicah. Ob polnem delovnem času vključujejo pravico do vsaj štirih tednov plačanega dopusta, čas za odmore ter posebna določila za nočne izmene, delovni teden pa ima lahko največ 48 delovnih ur.
Zaščita pri novih vrstah zaposlitev
Evropski trg dela se je z leti močno spremenil. Digitalizacija, razvoj novih tehnologij in vse večja fleksibilnost prispevajo k oblikovanju novih oblik dela, vse več je začasnih zaposlitev in nestandardnih oblik dela.
Evropski poslanci so aprila 2019 sprejeli nove predpise o minimalnih pravicah vseh zaposlenih. Zakonodaja je najranljivejšim skupinam zaposlenih, kot na primer delavcem z nestandardnimi pogodbami in zaposlenim preko platform, prinesla dodatne pravice, denimo:
- omejitev preskusne dobe na šest mesecev,
- vpeljavo brezplačnega obveznega usposabljanja,
- v primeru, da delavec ni zaposlen za poln delovni čas, prepoved omejevanja dela pri drugem delodajalcu.
Evropski poslanci trenutno obravnavajo tudi direktivo, ki je namenjena izboljševanju delovnih pogojev delavcev na digitalnih platformah, kot so recimo Uber, Wolt in Deliveroo. Namen predlaganih predpisov je pravilno opredeliti zaposlitveni status delavcev na digitalnih platformah, da se lahko zaščiti njihove pravice.
Delo na daljavo
Delo na daljavo je povečalo učinkovitost in prožnost delavcev in delodajalcev, je pa tudi zabrisalo mejo med delom in prostim časom. Parlament hoče preprečiti, da bi nadaljanja uporaba digitalnih orodij poslabšala delovne razmere, zato poziva k oblikovanju evropske zakonodaje, ki bi jim omogočila odklop od dela izven delovnega časa brez posledic. Evropski poslanci hočejo tudi oblikovanje minimalnih standardov za delo na daljavo.
Več o prizadevanju Parlamenta, da zagotovi pravico do odklopa od dela
Minimalne plače
Leta 2017 je EU potrdila svojo zavezanost zagotavljanju pravičnega dohodka za vse delavce. Septembra 2022 so evropskin sprejeli prvo evropsko zakonodajo o minimalnih plačah.
Države za ugotavljanje primerne višine minimalne plače uporabljajo različne kriterije, denimo primerjavo plač z nacionalno košarico dobrin in storitev ali z referenčnimi vrednostmi, denimo 60 odstotkov mediane plače ali 50 odstotkov povprečne plače. Namen predpisov je tudi podpreti kolektivno pogajanje in okrepiti pravice delavcev.
Varnost in zdravje delavcev
Evropska unija sprejema zakonodajo na področju izboljšanju zdravja in varnosti pri delu, s čimer dopolnjuje in podpira dejavnosti držav članic.
Direktiva o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu zagotavlja evropske minimalne standarde na tem področju.
Pravila omejujejo tudi uporabo nevarnih snovi na delovnem mestu. Direktiva o zaščiti delavcev pred tveganji, povezanimi z rakotvornimi snovmi pri delu, se redno posodablja in določa najvišje mejne vrednosti za določene snovi. Leta 2022 je evropskim poslancem uspelo v posodobljeno direktivo vključiti snovi, ki so nevarne za reproduktivno zdravje.
Države EU lahko vpeljejo strožje standarde, če želijo.
Staranje delovne sile prinaša nove izzive. Leta 2018 so evropski poslanci sprejeli poročilo, ki predlaga ukrepe za pomoč pri vračanju na delovno mesto po dolgotrajni bolniški odsotnosti in za boljše vključevanje kroničnih bolnikov ali invalidov v delovno silo.
Julija 2022 je Parlament vsled povečanju duševnih težav v EU pozval evropske insitucije in države, naj priznajo visoko raven duševnih težav, povezanih z delom, in poiščejo načine za pomoč preprečevanja duševnih težav.
Ravnotežje med delom in prostim časom, enakopravnost spolov
Evropski parlament že od nekdaj močno zagovarja enakopravnost spolov.
Da bi zagotovili več možnosti moškim in ženskam in spodbudili boljšo delitev negovalnih obveznosti, so evropski poslanci leta 2019 sprejeli sveženj novih predpisov, ki staršem in delavcem, ki skrbijo za sorodnike s težkimi boleznimi, pomagajo dosegati boljše ravnovesje med delom in prostim časom.
Direktiva predvideva najmanj 10 dni očetovskega dopusta, najmanj štiri mesece starševskega dopusta na starša (od katerih dveh ni mogoče prenesti) in pet dni skrbniškega dopusta na leto ter prinaša bolj prožne delovne pogoje.
Pravice glede materinskega dopusta so opredeljene v direktivi o nosečih delavkah, ki določa, da je materinski dopust dolg najmanj 14 tednov.
Parlament si prav tako že dlje časa prizadeva za več ukrepov za boj proti plačnim razlikam med moškimi in ženskami in za zmanjšanje razlik v pokojninah ter je pozval k oblikovanju evropski predpisov proti mobingu in spolnemu nadlegovanju.
Novi predpisi, o katerih sta se dogovorila Parlament in države EU v Svetu decembra 2022, bodo podjetja obvezali razkriti informacije o plačah, ker bo delavcem olajšalo primerjavo plač in razkrilo plačne razkorake med spoloma.
Mobilnost delavcev v EU
Predpisi EU on usklajevanju ukrepov socialne varnosti zagotovljajo, da državljani EU, ki delajo in prebivajo v državi članici, ki ni njihova domača država, ne izgubijo nekaterih ali vseh svojih pravic socialne varnosti. Evropska zakonodaja, ki je trenutno v obravnavi, pokriva pravico do nadomestila zaradi bolezni, starševskega dopusta, brezposelnosti in podobne pravice.
Leta 2019 je Parlament sprejel načrte za oblikovanje nove agencije: Evropskega organa za delo, ki pomaga evropskim državam in Evropski komisiji pri vpeljavi in izvedbi evropske zakonodaje na področju mobilnosti delavcev in usklajevanja sistemov socialnega zavarovanja.
Parlament je podprl in sprejel predpise, ki zagotavljajo, da delavci, napoteni na delo v drugo državo, za svoje delo dobijo plačilo pod pogoji, ki veljajo za domače delavce, in v skladu s kolektivnimi pogodbami, ki veljajo v državi gostiteljici.
Parlament je tudi podprl predlog uredbe o prenovljeni evropski mreži služb za zaposlovanje (EURES), katere glavni element je portal za iskalce zaposlitve in objavo prostih delovnih mest po vsej Evropi. Sodobna tehnologija naj bi hitreje uskladila ponudbo in povpraševanje po delovnih mestih, nova pravila pa namenjajo tudi večjo vlogo socialnim partnerjem, mladim in čezmejnim regijam.
Socialni dialog
V oblikovanje evropske zaposlitvene in socialne politike so vključeni socialni partnerji. Socialni dialog je bistven element evropskega socialnega modela. Partnerjem (predstavnikom delodajalcev in delojemalcev) omogoča, da dejavno prispevajo, tudi s sporazumi, k oblikovanju evropske socialne politike in politike zaposlovanja.
EU prav tako hoče, da bi bili delavci vključeni v sprejemanje odločitev v njihovih podjetjih, in je oblikovala splošni okvir za informiranje in posvetovanje o pravicah delavcev.
Predpisi EU zahtevajo tudi, da se v primeru masovnega odpuščanja delodajalci posvetujejo s predstavniki delavcev.
Na nadnacionalni ravni so delavci zastopani v evropskih svetih delavcev. Preko teh teles uprave informirajo delavce in se z njimi posvetujejo o vseh pomembnih odločitvah na ravni EU, ki bi lahko vplivala na pogoje zaposlitve ali dela. Evrospki poslanci hočejo posodobitev predpisov, ki bo okrepila vlogo evrospkih svetov delavcev.
