Vabljeni!
This content isn’t available here
Access this content and more in the LinkedIn app
About us
The Jožef Stefan Institute is the leading Slovenian scientific research institute, covering a broad spectrum of basic and applied research. The staff of about 1050 specializes in natural sciences, life sciences and engineering. The subjects concern production and control technologies, communication and computer technologies, knowledge technologies, biotechnologies, new materials, environmental technologies, nanotechnologies, and nuclear engineering. The mission of the Jožef Stefan Institute is the accumulation - and dissemination - of knowledge at the frontiers of natural science and technology to the benefit of society at large through the pursuit of education, learning, research, and development of high technology at the highest international levels of excellence.
- Website
-
http://www.ijs.si
External link for Jozef Stefan Institute
- Industry
- Research
- Company size
- 501-1,000 employees
- Headquarters
- Ljubljana
- Type
- Public Company
- Founded
- 1949
Locations
-
Primary
Get directions
Jamova 39
Ljubljana, 1000, SI
Employees at Jozef Stefan Institute
Updates
-
🔬 Pridruži se Institutu "Jožef Stefan" kot mladi raziskovalec! Objavili smo razpis za mlade raziskovalke in raziskovalce 2025! 🌍✨ ✅ Kaj pridobiš? 🔹 Redno zaposlitev 🔹 Delo v vrhunskem raziskovalnem okolju 🔹 Sodelovanje z mednarodnimi strokovnjaki 🔹 Naziv doktorica oz. doktor znanosti 📅 Rok za prijavo: 6. maj 2025 📩 Prijave pošlji na mr2025@ijs.si Več informacij in prijavni obrazec najdeš tukaj ➡️ https://mr.ijs.si 🚀 Ne zamudi priložnosti in naredi korak v svet vrhunske znanosti!
-
Slovenija je pridobila evropska sredstva za vzpostavitev novega superračunalnika in slovenske tovarne umetne inteligence, pri čemer je in bo imel pomembno vlogo tudi Institut "Jožef Stefan". “Institut Jožef Stefan ima izjemno znanje in strokovnjake tako na področju umetne inteligence kot na področju visokozmogljivega računalništva, zato igra v uspešnem predlogu Slovenske tovarne umetne inteligence ključno in močno povezovalno vlogo. Po eni strani bo Institut skupaj z IZUMom in ARNESom postavil za UI optimiziran superračunalnik, po drugi pa koordiniral del projekta, ki bo na superračunalniku vzpostavil UI storitve, poskrbel za njihovo dostopnost širokemu krogu uporabnikov ter nasploh pospešil razvoj slovenskega ekosistema deležnikov na področju umetne inteligence,” je ob tej priložnosti povedal prof. dr. Sašo Džeroski, vodja Odseka za tehnologije znanja Instituta "Jožef Stefan". Slovenija je pomemben korak na področju superračunalništva in umetne inteligence naredila že pred štirimi leti z vzpostavitvijo prvega superračunalnika Vega v Mariboru, ki je takrat spadal med 50 najmočnejših na svetu. "Sodelovanje pri superračunalniku Vega, ki je leta 2021 postal prvi uspešni projekt EuroHPC, nam je zagotovilo izjemno mednarodno vidnost, na primer v Cernu in tudi drugje, tako da smo lahko vzpostavili široko mednarodno sodelovanje, ki bo gotovo zelo uspešno tudi v prihodnje, “ je razložil dr. Jan Jona Javoršek, vodja Centra za mrežno infrastrukturo na IJS in strokovnjak v predstavništvu EruroHPC, ki je pred leti vodil prijavo za superračunalnik Vega. "Če je imela že vzpostavitev Vege izreden pomen, bo novi superračunalnik to še bistveno razširil in pohitril, " predstavi prof. dr. Andrej Filipčič, sodelavec Odseka za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev, ki je tokrat vodil prijavo na področju strojne opreme. "Velik del uporabnikov superračunalnika so sodelavci IJS in tako bo tudi v prihodnje, se bo pa domena raziskav še bistveno razširila, ne samo na klasične uporabnike superračunalnika, ampak tudi na aplikacije iz umetne inteligence." Institut "Jožef Stefan" in Slovenija sta del pobude Evropske unije, s katerimi odgovarja na pomisleke glede podatkovne suverenosti in tehnološke odvisnosti. Da gre za delovanje v pravo smer, pa priznavajo celo Američani. V članku v reviji Science so zapisali, da želi EuroHP z gradnjo nekaterih najhitrejših superračunalnikov na svetu na lokacijah, kot so Finska, Italija in Slovenija, vzpostaviti Evropo kot vodilno na področjih, ki zahtevajo ogromno računsko moč, vključno z modeliranjem podnebja, personalizirano medicino in umetno inteligenco. In ob takih načrtih in viziji, kot jih izkazuje Evropa, se v ZDA bojijo, da bodo kmalu izgubile tehnološko neodvisnost vodilno vlogo na področju znanstvenega računalništva.
-
Dr. Jaka Vodeb z Odseka za kompleksne snovi Instituta "Jožef Stefan" je v reviji Nature Physics objavil raziskavo, v kateri je s kvantno simulacijo pridobil dragocen vpogled v znan fizikalni pojav, to je razpad lažnega vakuuma. S kolegi z Univerze v Leedsu, Forschungszentruma Jülich, kjer je dr. Vodeb opravljal svoje podoktorsko usposabljanje, in Avstrijskega inštituta za znanost in tehnologijo (ISTA), so poskušali razumeti ključno uganko lažnega vakuumskega razpada in mehanizem, ki je v ozadju. Eksperiment je vključeval postavitev 5.564 kubitov - osnovnih gradnikov kvantnega računalništva - v posebne konfiguracije, ki predstavljajo lažni vakuum. S skrbnim nadzorom sistema so lahko sprožili prehod iz lažnega v pravi vakuum, kar odraža nastanek mehurčkov, kot ga opisuje teorija razpada lažnega vakuuma. Čeprav bi ta proces lahko sprožil pomembno spremembo v strukturi vesolja, je napovedovanje časovnega poteka težavno; verjetno se bo zgodil v obdobju, ki lahko traja več milijonov in celo milijard let. Ta odkritja ne le premikajo meje znanstvenega znanja, temveč tudi utirajo pot prihodnjim tehnologijam, kot so kriptografija, znanost o materialih in energetsko učinkovito računalništvo.