Jozef Stefan Institute

Vabljeni!

🔬 Pridruži se Institutu "Jožef Stefan" kot mladi raziskovalec! Objavili smo razpis za mlade raziskovalke in raziskovalce 2025! 🌍✨ ✅ Kaj pridobiš? 🔹 Redno zaposlitev 🔹 Delo v vrhunskem raziskovalnem okolju 🔹 Sodelovanje z mednarodnimi strokovnjaki 🔹 Naziv doktorica oz. doktor znanosti 📅 Rok za prijavo: 6. maj 2025 📩 Prijave pošlji na mr2025@ijs.si Več informacij in prijavni obrazec najdeš tukaj ➡️ https://mr.ijs.si 🚀 Ne zamudi priložnosti in naredi korak v svet vrhunske znanosti!

Slovenija je pridobila evropska sredstva za vzpostavitev novega superračunalnika in slovenske tovarne umetne inteligence, pri čemer je in bo imel pomembno vlogo tudi Institut "Jožef Stefan".  “Institut Jožef Stefan ima izjemno znanje in strokovnjake tako na področju umetne inteligence kot na področju visokozmogljivega računalništva, zato igra v uspešnem predlogu Slovenske tovarne umetne inteligence ključno in močno povezovalno vlogo. Po eni strani bo Institut skupaj z IZUMom in ARNESom postavil za UI optimiziran superračunalnik, po drugi pa koordiniral del projekta, ki bo na superračunalniku vzpostavil UI storitve, poskrbel za njihovo dostopnost širokemu krogu uporabnikov ter nasploh pospešil razvoj slovenskega ekosistema deležnikov na področju umetne inteligence,” je ob tej priložnosti povedal prof. dr. Sašo Džeroski, vodja Odseka za tehnologije znanja Instituta "Jožef Stefan". Slovenija je pomemben korak na področju superračunalništva in umetne inteligence naredila že pred štirimi leti z vzpostavitvijo prvega superračunalnika Vega v Mariboru, ki je takrat spadal med 50 najmočnejših na svetu. "Sodelovanje pri superračunalniku Vega, ki je leta 2021 postal prvi uspešni projekt EuroHPC, nam je zagotovilo izjemno mednarodno vidnost, na primer v Cernu in tudi drugje, tako da smo lahko vzpostavili široko mednarodno sodelovanje, ki bo gotovo zelo uspešno tudi v prihodnje, “ je razložil dr. Jan Jona Javoršek, vodja Centra za mrežno infrastrukturo na IJS in strokovnjak v predstavništvu EruroHPC, ki je pred leti vodil prijavo za superračunalnik Vega.  "Če je imela že vzpostavitev Vege izreden pomen, bo novi superračunalnik to še bistveno razširil in pohitril, " predstavi prof. dr. Andrej Filipčič, sodelavec Odseka za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev, ki je tokrat vodil prijavo na področju strojne opreme. "Velik del uporabnikov superračunalnika so sodelavci IJS in tako bo tudi v prihodnje, se bo pa domena raziskav še bistveno razširila, ne samo na klasične uporabnike superračunalnika, ampak tudi na aplikacije iz umetne inteligence."  Institut "Jožef Stefan" in Slovenija sta del pobude Evropske unije, s katerimi odgovarja na pomisleke glede podatkovne suverenosti in tehnološke odvisnosti. Da gre za delovanje v pravo smer, pa priznavajo celo Američani. V članku v reviji Science so zapisali, da želi EuroHP z gradnjo nekaterih najhitrejših superračunalnikov na svetu na lokacijah, kot so Finska, Italija in Slovenija, vzpostaviti Evropo kot vodilno na področjih, ki zahtevajo ogromno računsko moč, vključno z modeliranjem podnebja, personalizirano medicino in umetno inteligenco. In ob takih načrtih in viziji, kot jih izkazuje Evropa, se v ZDA bojijo, da bodo kmalu izgubile tehnološko neodvisnost vodilno vlogo na področju znanstvenega računalništva.

Dr. Jaka Vodeb z Odseka za kompleksne snovi Instituta "Jožef Stefan" je v reviji Nature Physics objavil raziskavo, v kateri je s kvantno simulacijo pridobil dragocen vpogled v znan fizikalni pojav, to je razpad lažnega vakuuma. S kolegi z Univerze v Leedsu, Forschungszentruma Jülich, kjer je dr. Vodeb opravljal svoje podoktorsko usposabljanje, in Avstrijskega inštituta za znanost in tehnologijo (ISTA), so poskušali razumeti ključno uganko lažnega vakuumskega razpada in mehanizem, ki je v ozadju. Eksperiment je vključeval postavitev 5.564 kubitov - osnovnih gradnikov kvantnega računalništva - v posebne konfiguracije, ki predstavljajo lažni vakuum. S skrbnim nadzorom sistema so lahko sprožili prehod iz lažnega v pravi vakuum, kar odraža nastanek mehurčkov, kot ga opisuje teorija razpada lažnega vakuuma. Čeprav bi ta proces lahko sprožil pomembno spremembo v strukturi vesolja, je napovedovanje časovnega poteka težavno; verjetno se bo zgodil v obdobju, ki lahko traja več milijonov in celo milijard let. Ta odkritja ne le premikajo meje znanstvenega znanja, temveč tudi utirajo pot prihodnjim tehnologijam, kot so kriptografija, znanost o materialih in energetsko učinkovito računalništvo.

Veseli, da smo se kot partnerji tokrat prvič priključili projektu Kompetenčni center za design management (KCDM).   KCDM že od leta 2013 povezuje ambiciozna slovenska podjetja z viri design znanj in tako povečuje konkurenčnost slovenskega gospodarstva za uspešen nastop na globalnem trgu.   Tik pred prazniki smo imeli na uvodnem srečanju priložnost pozdraviti ostale partnerje in dobiti vpogled v vsebine, s katerimi bomo krepili kompetence svoje ekipe v prihajajočih letih.   Se veselimo naslednjih korakov!   #design #designmanagement #innovation

Prof. dr. Nives Ogrinc z Odseka za znanosti o okolju Institut "Jožef Stefan" vodi štiriletni raziskovalni projekt FishEUTrust, ki ga financira EU in katerega cilj je povečati zaupanje potrošnikov v dobavne verige rib v EU, ki je za Kitajsko in Indonezijo tretji največji potrošniški trg morske hrane na svetu. "Sledljivost in ekološke oznake postajajo pomembni dejavniki pri izbiri potrošnikov. Ljudje bi radi vedeli, od kod prihajajo njihove ribe in ali je njihova proizvodnja okolju prijazna," razmišlja prof. dr. Nives Ogrinc. Več si preberite v članku. Nothing fishy about fish: consumer demand drives push for more sustainable seafood | Horizon Magazine

Institut "Jožef Stefan se v sodelovanju z Evropsko vesoljsko agencijo pripravlja na nov krog raziskav. Iščemo zdrave moške med 18. in 45. letom, nekadilce, visoke do 190 cm in lažje od 95 kg. Po zdravniški potrditvi jih bomo vključili v raziskavo od 2. aprila 2025 do začetka julija 2025. Potrebujemo še 12 kandidatov. V četrtek, 20. februarja 2025 ob 15. uri bomo v Veliki predavalnici Instituta »Jožef Stefan« predstavili priprave in potek raziskave »Učinek vibracijske vadbe med hipoksično neaktivnostjo« z namenom, da se za sodelovanje v raziskavi odločijo novi kandidati. Vse podrobnosti raziskave bo predstavil vodja prof. dr. Igor Mekjavić, ki je s prvim krogom raziskave zaključil decembra lani. Dvanajst preiskovancev je 60-dnevno ležanje v postelji preživljalo na tri različne načine, da bi z rezultati preiskav našli čim boljšo vadbeno strategijo za polete v vesolje. Dr. Mekjavić bo odgovarjal tudi na vaša vprašanja. Nekaj podrobnosti najdete na povezavi https://lnkd.in/d5D2HuGh. Vabljeni

Pojem 'enakost spolov' je verjetno ponesrečen, saj ne gre za to, da bi si bili moški in ženske med seboj enaki. Pojem 'enakost spolov' izhaja iz angleških besed gender equality in pomeni, da pravice, odgovornosti in priložnosti posameznikov ne bodo odvisne od tega, ali so moški ali ženske, invalidi ali zdravi, mladi ali starejši, belci ali črnci, prebivalci podeželja ali mesta. In na Institutu "Jožef Stefan" imamo še en privilegij: predsednico Komisija za enake možnosti na področju znanosti.

11. februar je mednarodni dan žensk in deklet v znanosti, katerega cilj je spodbuditi dekleta k odločitvi za poklicno pot raziskovalk ter jim zagotoviti enake možnosti. Na Institutu "Jožef Stefan" ženske in dekleta sicer delujejo v različnih okoljih, odvisno od področja raziskovanja. Le kako se počutijo?

UMETNA INTELIGENCA V DOBRO DRUŽBE je bil dogodek, ki je na Institutu "Jožef Stefan" poleg najvidnejših predstavnikov politike zbral tudi pomembne dosežke slovenske znanosti. Projekte so predstavili tudi prof. dr. Igor Mekjavić, mag. Mitja Jermol, prof. dr. Martin Žnidaršič in prof. dr. Marko Debeljak. Predsednik Vlade RS dr. Robert Golob je zbrane pozdravil s prepričanjem, da je umetna inteligenca danes prisotna na vseh področjih življenja in postaja vse bolj pomembna za našo prihodnost. "Z njo se ukvarjamo voditelji po celem svetu. Verjamem, da bo umetna inteligenca v prihodnjih petih, najkasneje desetih letih spremenila vse. Ne samo, kako boste raziskovalci delali, ampak kako bomo vsi skupaj živeli." Pomen umetne inteligence sta poudarila tudi ministrica za digitalno preobrazbo mag. Ksenija Klampfer in minister Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič. Direktor IJS prof. dr. Boštjan Zalar je izrazil zadovoljstvo, da je vlada prepoznala potencial slovenske skupnosti na področju razvoja umetne inteligence. Raziskovalci z različnih institucij so predstavili najvidnejše dosežke na področju UI, med katerimi ima pomembno vlogo Institut "Jožef Stefan" s 133 raziskovalkami in raziskovalci ter 89 mednarodnimi projekti. Nekatere med njimi so predstavili: - mag. Mitja Jermol je predstavil EventRegistry, globalno okolje za detekcijo dezinformacij, razvito v Sloveniji, - prof. dr. Igor Mekjavić je predstavil digitalni model očesa za raziskave nevro-okularnega sindroma, povezanega z vesoljskimi poleti, - prof. dr. Martin Žnidaršič je predstavil GalaxAI (napovedni modeli energetskega področja), AiTLAS (temeljni modeli za slike iz satelitov), Pametni meter za podporo ranljivim na domu in projekt v sodelovanju s Petrolom, v katerem skušajo modelirati male naprave na način, da bi bila poraba energije čim manjša, - prof. dr. Marko Debeljak je predstavil sistem za zmanjšanje tveganja sprejemanja napačnih odločitev pri trajnostnem upravljanju z naravnimi obnovljivimi viri. Pregled slovenskih dosežkov na področju UI je sicer sovpadal s pripravami slovenske vlade na akcijski vrh o umetni inteligenci v Parizu 11. februarja, a je na edinstven in strokoven način najvidnejše znanstvenike in dosežke povezal v pomembne ustvarjalce in predstavnike Slovenije na tem področju. Izkazalo se je, da ima Slovenija močne temelje za razvoj umetne inteligence, a jih moramo razvijati v korist družbe. Foto: Marjan Verč