Jozef Stefan Institute

V Osrednji knjižnici Celje je 28. januarja 2025 potekala razprava o pomenu inovacij na področju vesoljskih tehnologij, ki je spremljala odprtje razstave "Lahko tehnologija reši svet?". Dogodek so organizirali Veleposlaništvo Švice v Sloveniji, podjetje Lek, član skupine Sandoz, in Institut "Jožef Stefan".   Razstava osvetljuje inovativne rešitve javnih ustanov in zasebnih podjetij iz Slovenije in Švice ter prikazuje najboljše prakse na področjih čiste vode, reciklaže, biotske raznovrstnosti, dostopa do energetskih virov, zelene mobilnosti in krožnega gospodarstva. Posebno vlogo pri tem igrajo vesoljske tehnologije, ki so ključnega pomena za trajnostni razvoj.   V razpravi, ki jo je vodila odlična Lea Udovč so sodelovali ugledni gostje: minister za gospodarstvo, turizem in šport Republike Slovenije Matjaž Han, veleposlanica Švicarske konfederacije v Sloveniji Gabriele Schreier, direktor Evropskega vesoljskega inovacijskega centra za globoke tehnologije (ESDI) Johann Richard, glavni izvršni direktor Leka in predsednik Sandoza Slovenija Gregor Makuc ter prof. dr. Igor Mekjavić, vodja Laboratorija za gravitacijsko fiziologijo Instituta "Jožef Stefan". Prof. Mekjavić velja za enega vodilnih strokovnjakov na področju okoljske fiziologije, še posebej hipoksije. S svojim delom prispeva k raziskavam, ki izboljšujejo zdravje in dobro počutje astronavtov med daljšimi vesoljskimi potovanji in bivanjem na Luni ali Marsu. Njegove raziskave so pritegnile pozornost vesoljskih agencij, kar je pripomoglo k nadgradnji evropskega raziskovalnega centra v Planici s centrifugo s kratko ročico, namenjeno preučevanju vplivov centrifugiranja na človeško telo v vesoljskih razmerah.   Sogovorniki so poudarili, da inovacije in mednarodno sodelovanje igrajo ključno vlogo pri razvoju vesoljskih tehnologij. Te ne omogočajo le raziskovanja vesolja, temveč so tudi nepogrešljive pri reševanju globalnih okoljskih izzivov. Švica, kot ustanovna članica Evropske vesoljske agencije (ESA), in Slovenija, ki je 1. januarja 2025 postala njena polnopravna članica, imata pomembno vlogo pri razvoju naprednih tehnologij, ki bodo oblikovale trajnostno prihodnost.   Razstava "Lahko tehnologija reši svet?" bo v Osrednji knjižnici Celje na ogled do 17. februarja 2025. Organizatorji vabijo vse zainteresirane, da si ogledajo razstavo in se seznanijo z inovativnimi rešitvami, ki prispevajo k bolj trajnostnemu in naprednemu svetu.

Konec decembra 2024 se je končal prvi del raziskave "Učinek vibracijske vadbe med hipoksično neaktivnostjo", v kateri so sodelavke in sodelavci Instituta "Jožef Stefan" 90 dni praktično 24 ur na dan spremljali 12 preiskovancev, ki jih je izbrala zdravniška komisija. Vodja Laboratorija za vesoljsko fiziologijo prof. dr. Igor Mekjavic je v današnji oddaji Ugriznimo znanost zelo natančno predstavil potek in namen raziskave, televizijska ekipa pa je posnela tudi nekaj utrinkov med raziskavo v Planici. Rezultati raziskave bodo znani julija, se pa že zdaj izkazuje dejstvo, da je vadba tudi med poleti v vesolje zelo pomembna. Vabljeni k ogledu oddaje, če pa koga zanima sodelovanje v raziskavi: drugi krog se bo začel 2. aprila 2025, prijave pa zbiramo na naslovu brave@ijs.si.

Na Institutu "Jožef Stefan" začenjamo s pripravami na drugi krog raziskave "Učinek vibracijske vadbe med hipoksično neaktivnostjo". Konec lanskega decembra smo zaključili prvi del in ena tretjina preiskovancev je dejala, da bi ves protokol ponovila. ➡️ K sodelovanju vabimo aktivne zdrave moške med 18. in 45. letom, visoke do 190 cm in težke do 95 kg. Čimprejšnje prijave zbiramo na naslovu: brave@ijs.si. 𝐍𝐞𝐤𝐚𝐣 𝐩𝐨𝐝𝐫𝐨𝐛𝐧𝐨𝐬𝐭𝐢 𝐨 𝐫𝐚𝐳𝐢𝐬𝐤𝐚𝐯𝐢: Protokol raziskave je odobrila Komisija za medicinsko etiko Ministrstva za zdravje. Tudi tokrat bo raziskava potekala po postopku, ki ga Institut Jožef Stefan izvaja že dvajset let. Vsem zainteresiranim bo raziskava predstavljena zelo natančno. Tisti, ki bodo izbrani, bodo prišli v Planico dva tedna pred začetkom raziskave, tam bodo živeli in v teh dveh tednih sodelovali pri različnih poskusih, da raziskovalci spoznajo delovanje njihovih mišic in srčno-žilnega sistema. Raziskava, ki bo vključevala neaktivnost v kombinaciji s hipoksijo, bo trajala šestdeset dni, po tem času pa bodo vse poskuse ponovili. Dvakrat po 15 dni testiranj in šestdeset dni raziskave, skupno torej devetdeset dni sodelovanja preiskovancev. Tako kot večina projektov je tudi to projekt Evropske vesoljske agencije, ki izvedbo projekta tudi financira.

Na Institut "Jožef Stefan" je 3. december 2024 dan znanosti! Z veseljem in ponosom smo obeležili pridobitev kar dveh evropskih projektov ERC za utrditev samostojne raziskovalne kariere, ki sta ga med 2313 prijavami z vsega sveta uspela pridobiti doc. dr. Matjaž Humar in dr. Andrrii Tykhonov. Za oba je to že drugi raziskovalni ERC projekt in absolutna potrditev, kako vrhunska znanstvenika sta. Cilj Humarjevega projekta SoftQuanta je razvoj doslej še neobstoječih virov kvantne svetlobe v mehki in biološki snovi na osnovi tekočih kristalov. Podobno kot pri tekočekristalnih zaslonih (LCD) spreminjamo svetlost in posledično barvo posameznih slikovnih elementov, bodo lahko sedaj prvič spreminjali tudi kvantne lastnosti svetlobe. Z drugimi besedami, razvit bo kvantni LCD. V projektu bodo uporabili tudi enofotonske vire svetlobe v bioloških materialih za nove aplikacije, kot sta označevanje celic in izdelava povsem biološkega enofotonskega vira. Novi kvantni svetlobni viri, ki bodo razviti v projektu SoftQuanta, bodo imeli pomemben vpliv na kvantno zaznavanje, slikanje, komunikacije in celo na kvantno računalništvo. Zato ima projekt potencial, da radikalno preoblikuje področje kvantne optike. Dr. Andrii Tykhonov je ukrajinski astrofizik, ki se bo iz Švice v Slovenijo vrnil konec leta 2025 z novim petletnim ERC projektom PeVGALAXY. Cilj raziskovalnega projekta, ki je za IJS prvi na področju znanosti o vesolju, je prvič natančno zaznati kozmične žarke v vesolju na najvišjih energijskih ravneh, kar bo znanstvenikom omogočilo natančno določiti izvor najmočnejših zvezdnih eksplozij v naši galaksiji. Kozmični žarki so najbolj energični delci v vesolju, katerih energije so milijonkrat večje od tistih, ki jih proizvedejo celo najnaprednejše naprave, ki jih je izdelal človek, kot je na primer veliki hadronski trkalnik v CERNu. S prelomnimi meritvami kozmičnih žarkov želi projekt razrešiti še eno globoko skrivnost sodobne znanosti: naravo temne snovi. Ta skrivnostna sestavina vesolja predstavlja večino njegove mase, vendar se še vedno izmika neposrednemu odkrivanju. Projekti ERC za utrditev samostojne raziskovalne poti so izrednega pomena za nosilce, saj jim omogočajo kreativno znanstveno svobodo in vodenje raziskav na najvišjem nivoju. Hkrati pa tudi pomembno vplivajo na krepitev in internacionalizacijo širše raziskovalne skupnosti v Sloveniji. Obema nagrajencema iskreno čestitamo! Andrii Tykhonov Matjaž Humar

"Znanost in razvoj sta tisto, kar omogoča, da živimo daljše, lepše in kvalitetnejše življenje." To je bila osrednja misel sinočnjega večera, ki jo je v slavnostnem nagovoru izpostavil predsednik vlade RS dr. Robert Golob. Poklon znanosti je bil brezmejen, letos je bila skoraj premajhna celo Gallusova dvorana Cankarjevega doma. Med petnajstimi prejemniki Zoisovih in Puhovih nagrad in priznanj sta bila tudi sodelavca Institut "Jožef Stefan" prof. dr. Andreja Benčan Golob z Odseka za elektronsko keramiko, ki je Zoisovo priznanje prejela za pomembne dosežke na področju elektronske mikroskopije okolju prijaznih feroelektrikov, in izr. prof. dr. Lev Vidmar z Odseka za teoretično fiziko, ki je Zoisovo priznanje prejel za odkritje novih vzorcev obnašanja večdelčnih kvantnih sistemov. Na izredno prijetnem dogodku so sproščeno vzdušje soustvarili simfoniki RTV Slovenija, dramska igralca Saša Pavlin Stošić in Klemen Janežič ter plesalke. Vsem nagrajenkam in nagrajencem iskreno čestitamo! 📸 Marjan Verč Andreja Bencan Lev Vidmar

📢 Institut "Jožef Stefan" ter Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani sta 18. novembra 2024 podelila šeste Blinčeve nagrade za raziskovalno in strokovno delo na področju fizike. Z nagradami izkazujemo priznanje najuspešnejšim slovenskim fizičarkam in fizikom vseh generacij, spodbujamo zanimanje za to vedo med mladimi in se spominjamo enega najvidnejših slovenskih znanstvenikov akademika Roberta Blinca. 📌 Blinčevo nagrado za življenjsko delo pa izr. prof. dr. Igor Muševič z Instituta "Jožef Stefan" in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani za njegove izjemne raziskovalne dosežke, ustvarjanja novih področij raziskav in mentoriranje vrhunskih raziskovalcev. Prof. Igor Muševič je vodja Laboratorija za fiziko tekočih kristalov od leta 1994 in ga zelo uspešno vodi še danes. Leta 1997 se je zaposlil tudi kot visokošolski učitelj na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, od leta 2007 je redni profesor za področje fizike. Leta 2006 je postal vodja Odseka za fiziko trdne snovi, ki ga je uspešno vodil do leta 2022. Bil je član upravnih odborov IJS, ARRS, centrov odličnosti Namaste ter Nanoznanosti in nanotehnologije. Bil je član Znanstvenega sveta IJS in njegov predsednik v letih 2009 do 2010. Je član uredniških odborov štirih mednarodnih znanstvenih revij, aktivno sodeluje kot recenzent velikega števila znanstvenih revij in recenzent projektnih razpisov domačih in tujih agencij. Za svoje delo je prejel 7 domačih nagrad, med njimi najvišjo Zoisovo nagrado za izjemne znanstvene dosežke leta 2009. Prejel je tudi 4 nagrade mednarodnih znanstvenih združenj in založb, med njimi leta 2008 tudi njemu najljubšo "Samsung Mid-Career Award", ki mu je bila podeljena s strani International Liquid Crystal Society za najbolj vplivne raziskave na področju tekočih kristalov. Izjemno plodno je njegovo sodelovanje s skupino za mehko snov na FMF UL, ima več uspešnih mednarodnih sodelovanj, s skupino prof. Rasinga na Univerzi v Nijmegnu sodeluje že več kot 40 let. Bil je organizator številnih mednarodnih konferenc in nenazadnje tudi pobudnik in vodja organizacijskega odbora prvih osmih nacionalnih konferenc fizikov v osnovnih raziskavah. Vrhunski in mednarodno odmevni raziskovalni dosežki prof. Muševiča, njegova mednarodna vpetost in izreden občutek za odlično fiziko so postavili enega od temeljev ljubljanske šole fizike tekočih kristalov, ki je priznana kot vodilni znanstveni center za tekoče kristale na svetu. https://lnkd.in/dYq3iVXu Video: Tomaž Krištofelc in Igor Djilas

Vljudno vabljeni!

V Expanu v Murski Soboti so odprli razstavo "Lahko tehnologija reši svet?", ki skozi inovacije in trajnostne prakse ponuja odgovore na najpomembnejša okoljska vprašanja sodobnega časa. Razstava je rezultat sodelovanja Veleposlaništva Švice v Sloveniji, podjetja Lek, člana skupine Sandoz, in Institut "Jožef Stefan". Predstavlja primere dobrih praks na področjih, kot so čista voda, reciklaža, biotska raznovrstnost, dostop do energetskih virov, zelena mobilnost in krožno gospodarstvo. 📌 Na otvoritvenem dogodku sta zbrane nagovorila dr. Igor Papič, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije, ter Nj. E. gospa Gabriele Schreier, veleposlanica Švicarske konfederacije v Sloveniji. Minister Papič je poudaril pomen mednarodnega sodelovanja in vlogo Švice kot ene vodilnih vlagateljic v Sloveniji, pri čemer je izpostavil pomen visoko izobraženih strokovnjakov in nujnost prenosa znanstvenih dognanj v prakso. Veleposlanica Schreier pa je predstavila Švico kot globalno vodilno državo na področju inovacij ter izpostavila projekte, kot je beton brez cementa, ki ga razvija švicarsko podjetje Oxara, in ki predstavlja preboj na področju trajnostne gradnje. ➡️ V okviru dogodka je potekala tudi okrogla miza, ki jo je vodila Lea Udovč. Na okrogli mizi so strokovnjaki predstavili ključne inovacije. Gnanli Landrou iz podjetja Oxara iz Švice je predstavil beton brez cementa, ki zmanjšuje emisije ogljikovega dioksida za kar 90 %. Boštjan Zalar, direktor Instituta "Jožef Stefan" je opozoril na odgovorno uporabo umetne inteligence, ki prinaša velike priložnosti, a tudi etične izzive. Gregor Makuc, glavni izvršni direktor Leka in predsednik Sandoza Slovenija, pa je napovedal investicijo v nov center za proizvodnjo bioloških zdravil v vrednosti 400 milijonov dolarjev, kar bo ustvarilo 300 novih delovnih mest in prispevalo k gospodarskemu razvoju regije. Po okrogli mizi so si obiskovalci ogledali razstavo, ki ponuja vpogled v inovativne trajnostne rešitve, nato pa so ob kozarcu švicarskega vina in lokalnih dobrotah zaključili večer v znamenju povezovanja in razmisleka o prihodnosti našega planeta. Razstava "Lahko tehnologija reši svet?" je v Expanu v Murski Soboti brezplačno na ogled do vključno 17. decembra 2024.

📢 Institut "Jožef Stefan" ter Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani sta 18. novembra 2024 podelila šeste Blinčeve nagrade za raziskovalno in strokovno delo na področju fizike. Z nagradami izkazujemo priznanje najuspešnejšim slovenskim fizičarkam in fizikom vseh generacij, spodbujamo zanimanje za to vedo med mladimi in se spominjamo enega najvidnejših slovenskih znanstvenikov akademika Roberta Blinca. 📌 Blinčevo nagrado za vrhunske enkratne dosežke dr. Nerea Sebastián Ugarteche z Instituta "Jožef Stefan". Odkritje feroelektrične nematske tekočekristalne faze, ki smo ji bili priča pred nekaj leti, je prineslo novi razcvet tako na področju fundamentalnih raziskav tekočekristalnih faz, kot tudi v razvoju tehnoloških naprav na osnovi tekočih kristalov. Feroelektrični tekoči kristali kažejo elektro-optične lastnosti, podobne trenutno široko uporabljenim trdnim feroelektričnim kristalom. Nerea Sebastián Ugarteche je odigrala osrednjo vlogo v pionirskem znanstveno-raziskovalnem delu, o katerem poroča članek z naslovom »Ferroelectric-Ferroelastic Phase Transition in a Nematic Liquid Crystal«, ki je bil objavljen leta 2020 v reviji Physical Review Letters in v katerem je pokazala, da se med tovrstne snovi uvršča tudi pahljačasta nematična tekoče-kristalna faza, zgrajena iz močno polarnih molekul klinaste oblike. Proučevana tekoče kristalna faza je bila prvi odkriti primer feroelektrične nematične tekočine, zgrajene iz majhnih molekul. Navedeni članek predstavlja eno od ključnih fundamentalnih del na področju feroelektričnih tekočih kristalov in je kot tak podlaga za številne nadaljnje raziskave tovrstnih materialov, ki potekajo v raziskovalnih skupinah širom po svetu. V mednarodni literaturi je bilo to delo citirano že več kot 150 krat in se uvršča v 1% najbolj citiranih člankov, objavljenih v letu 2020 na področju fizike. https://lnkd.in/d2HJ3QJi Video: Tomaž Krištofelc in Igor Djilas

📢 Institut "Jožef Stefan" ter Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani sta 18. novembra 2024 podelila šeste Blinčeve nagrade za raziskovalno in strokovno delo na področju fizike. Z nagradami izkazujemo priznanje najuspešnejšim slovenskim fizičarkam in fizikom vseh generacij, spodbujamo zanimanje za to vedo med mladimi in se spominjamo enega najvidnejših slovenskih znanstvenikov akademika Roberta Blinca. 📍 Blinčevo nagrado za fizike na začetku kariere je prejel doc. dr. Denis Golež z Instituta "Jožef Stefan" in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Doc. dr. Denis Golež je eden najvidnejših mlajših fizikov. Znanstveno delo dr. Goleža je usmerjeno v raziskave neravnovesne dinamike koreliranih elektronov, in sicer na razvoj teorij za opis modelov večelektronskih sistemov izven ravnovesja z metodami kvantne teorije polja. Za njegova dela je poleg očitne kvantitete značilna tako tudi izvirnost, ki se zrcali v inovativnih numeričnih pristopih, razvoju novih analitičnih metod ter povezovanju fundamentalnih teoretičnih pristopov z eksperimentalnimi napovedmi in opazovanji. Navkljub dejstvu, da njegovo raziskovalno delo sodi med teoretične raziskave, je izjemno uspešen pri sodelovanju z različnimi eksperimentalnimi skupinami širom po svetu. Bibliografija dr. Goleža zajema 46 znanstvenih del, tudi v najbolj prestižnih revijah: dve deli v Nature Physics, dve deli v Nature Communications ter devet del v Physical Review Letters, kot tudi vabljen komentar v reviji Nature. Omenjena dela so bila citirana preko 1900-krat. Svoje raziskovalno delo je predstavil na 23 vabljenih predavanjih na znanstvenih srečanjih in institucijah v tujini. Po vrnitvi v Slovenijo je pridobil temeljni raziskovalni projekt, leta 2021 je dobil tudi visoko oceno ob prijavi ERC projekta. https://lnkd.in/d7GDjJNv Video: Tomaž Krištofelc in Igor Djilas