Letno poročilo o stanju digitalnega desetletja spremlja napredek EU pri doseganju splošnih in posamičnih ciljev za leto 2030, določenih v programu politike Digitalno desetletje.
Konkurenčna, suverena in odporna EU: Digitalna infrastruktura in podjetja
Priporočila državam članicam za pospešitev napredka:
- Sprejeti ciljno usmerjene ukrepe za spodbujanje uporabe gigabitnega omrežja pri končnih uporabnikih
- Podpora uvajanju varnih in trajnostnih robnih vozlišč v okviru njihovih strategij povezljivosti, interneta stvari in umetne inteligence
- Podpora MSP pri uporabi digitalnih orodij, zlasti računalništva v oblaku, podatkovne analitike in umetne inteligence.
- Povečanje in diverzifikacija zasebnega kapitala za naložbe v hitro rastoča zagonska podjetja
Digitalna politika za ljudi in družbo: Digitalna znanja in spretnosti ter javne storitve
Priporočila državam članicam za reševanje teh izzivov:
- Dajanje prednosti naložbam v digitalno izobraževanje ter znanja in spretnosti
- Podpiranje zgodnje izpostavljenosti mladih, zlasti deklet, naravoslovju, tehnologiji, inženirstvu in matematiki ter spodbujanje vseživljenjskega učenja na področju IKT
- dati prednost razvoju konkretnih primerov uporabe za podporo uporabnikom ter zasebnim in javnim ponudnikom storitev pri uporabi denarnice EU za digitalno identiteto;
- Sprejeti naložbene in regulativne ukrepe za zagotovitev, da bodo varne in interoperabilne digitalne javne storitve dostopne vsem, tudi starejšim in invalidom
Pot naprej – nacionalni strateški načrti
Države članice so Komisiji prvič predložile nacionalne časovne načrte, v katerih so podrobno opisale svoje načrtovane ukrepe za doseganje ciljev digitalnega desetletja do leta 2030.
Komisija je objavila priporočila za posamezne države in medsektorska priporočila za vsako državo članico EU, da bi odpravila ugotovljene pomanjkljivosti.
Komisija na splošno priporoča vsem državam članicam, naj ukrepajo na naslednjih področjih:
Infrastruktura za povezljivost: Zagotoviti, da imajo novi akterji zadosten dostop do spektra za inovativne aplikacije med podjetji (B2B) ter med podjetji in potrošniki (B2C), ter spodbujati operaterje, naj pospešijo uvajanje samostojnih jedrnih omrežij 5G.
Kibernetska varnost: nujno izvajati nabor orodij EU za kibernetsko varnost 5G, da se zagotovijo varna in odporna omrežja 5G.
Trajnost: Podpora uvajanju digitalnih rešitev, ki zmanjšujejo ogljični odtis v vseh sektorjih (npr. energetika, promet, stavbe in kmetijstvo). Razvoj metodologije za oceno ogljičnega odtisa in omogočanje digitalne infrastrukture
Oblak: spodbuditi uporabo novih naprednih rešitev v oblaku med MSP z vzpostavitvijo strategij in dejavnosti, da bi v celoti izkoristili pomembne projekte skupnega evropskega interesa, in sicer z izkoriščanjem dopolnjujočih se dejavnosti urada za izkoriščanje pomembnih projektov skupnega evropskega interesa v oblaku.
Časovni načrti: Več pozornosti nameniti izzivom v zvezi z doseganjem splošnih ciljev (tj. digitalni prostor, osredotočen na človeka, konkurenčnost, odpornost, suverenost, vključenost, trajnostnost in ekologizacija, skladnost ukrepov) in potrebnim ukrepom, ki bi jih bilo treba sprejeti, tudi v zvezi z izvajanjem deklaracije o digitalnih pravicah in načelih.
Države članice morajo svoje nacionalne časovne načrte pregledati in prilagoditi pred 2. decembrom 2024.
Financiranje
Evropska unija prispeva k financiranju digitalne preobrazbe z:
Sklad za okrevanje in odpornost
150 milijard EUR
Program DIGITALNA Evropa
7,9 milijarde EUR
Instrument za povezovanje Evrope
1,7 milijarde EUR
Kohezijski skladi
31 milijard EUR
Sorodne vsebine
Poročilo o digitalnem desetletju 2024: Strani z dejstvi o državah
Oglejte si napredek vseh držav članic in izvlečke priporočil za posamezne države.